Grbi, pečati in ţigi v Radovljici (občini) Grbi lastnikov Radovljice (1250-1888) Najprej je bila Radovljica v lasti Ortenburţanov, po tem Celjskih grofov. Po izumrtju obeh grofovskih rodbin je bila nekaj časa v zakupu grofov Dietrichsteinov, nato pa so jo leta 1616 kupili Thurni. Za pobiranje davkov so bili tako tudi uradniki iz njihovih vrst.

Grb Ortenburţanov, ok. 1250-1418 / 1335-1345 Vir: wikipedia.org

Grb Celjskih grofov, 1418-1456 Vir: Foto: Jure Sinobad

Dietrichstein, 1515 Vir: foto Cene Avguštin

Thurn, 1604 Vir: Knjiga grbov - Johann Siebmacher

Vir: wikimedia.org

Od lastnikov Radovljice so se v naši občini ohranili: grba grofov Ortenburških in Celjskih sta na stropu leške cerkve, grb grofov Dietrichstein na sončni uri na cerkvi, v graščini pa sta ohranjena dva grba grofov Thurnov.

Plemiške rodbine (srednji vek):

Grb Ulrika II. Celjskega, 1406-1456 Vir: wikipedija / Mejniki

Op.: Ta grb lepo ponazarja zaton dveh velikih rodbin, Ortenburţanov in Celjskih!

Lamberg – Kamen, 13.-14. stol. Podvinski – Podvin, 1689 Vir: wikipedia.org Vir: SVK - Valvasor

Zdruţeni grb Lambergov in Podvinskih, ok. 1600 Vir: Knjiga grbov - Johann Siebmacher

Vir: wikimedia.org

Pomembni Radovljičani:

Pečat z grbom Pavla Oberstaina, 1510 Vir: (Arhiv Slovenije, listina Augsburg, 7. 4. 1510, Vidimirana od Oberstaina v Ljubljani, 1. 6. 1517

Vir: Deţela (avtor Jure Sinobad, risba Jure Sinobad)

Grb mesta Radovljica (pred 1514 - vsaj do 1737) Še predno je Radovljica dobila mestni grb, je imela mestnega glavarja … Leta 1457 se je radovljiški mestni glavar Gašper I. Lambergar na strani cesarja Friderika III. Habsburškega tako ustrašil celjske vazalne vojske z Janom Vitovcem, da je mesto zaţgal in pobegnil.

Pečat mesta Radovljica, zač. 16. stoletja Vir: Stari novi radovljiški grb

Op.: Na listini iz leta 1583 / Arhiv Slovenije Risba: Jure Sinobad

Op.: Najstarejši ohranjen je iz leta 1514. Po drugi teoriji je to grb mestnih svetnikov v Radovljici.

Pečat mesta Radovljica, 1574 Vir: Stari novi radovljiški grb

Op.: Na listini iz leta 1707 (v rabi vsaj do 1737) / Arhiv Slovenije Risba: Jure Sinobad

Pečat ceha radovljiških krojačev, 1680 Vir: Stari novi radovljiški grb

Vir: Narodni muzej / risba: Jure Sinobad

Dve risbi radovljiškega grba, 1687-88 in 1689 Vir: Janez Vajhart Valvasor

Op.: Knjiga grbov (Opus Insignium …) in Slava Vojvodine Kranjske Op.: Risba iz »Slave« - Jure Sinobad

Valvazorjevega narisanega grba ni v obliki pečata ali ţiga objavil nihče. Po našem skromnem vedenju se prvič pojavi nad portalom Mestne hranilnice okrog leta 1905. V uradnih grbovnih knjigah radovljiškega mestnega grba ni zaslediti (niti v letu 1885; Städte-Wappen von Österreich-Ungarn nebst den Landeswappen und Landesfarben, Dunaj, 1885, niti v Strohlovem ponatisu te knjige leta 1904).

Plemiške rodbine (17. stoletje)

Pipan – Predtrg, od 1640 Kappus – Kam. Gorica, od 1693 Vir: Stara Radovljica Vir: KG na nakovalu časa Foto: Jure Sinobad

Mestno sodišče (18. stoletje)

Mestno sodišče in mestni sodnik Anton Lukan - v Radovljici, 1751 Vir: Mišače (Rok Gašperšič, Arhiv Slovenije)

Ţupnija Radovljica (1461-1891) V letih 1461-1891 so v Radovljici glavni prošti ljubljanske škofije, ki imenujejo vikarje (drugo ime »gorenjski nadduhovni«)! Cesarica Marija Terezija je leta 1753 ukazala štetje prebivalstva. Ker tedaj ni bilo primernih lokalnih drţavnih geografsko zaokroţenih upravnih enot, je bilo štetje mogoče izpeljati le v okviru ţupnij. Rok Gašperšič je v svoji knjigi Mišače – monografija vasi objavil veliko pečatov, ki so pečatili (potrjevali) zapisano v Terezijanskem katastru (nosijo pa letnico 1751).

Pečat upravnika proštije v Radovljici, 1751 Vir: Mišače (Rok Gašperšič, Arhiv Slovenije)

Ţiga radovljiške fare in mošenjskega ţupnišča, 1751 Vir: Mišače (Rok Gašperšič, Arhiv Slovenije)

Plemiške rodbine (18. stoletje)

Prešeren – Hraše, od 1724 Vir: Plemiške rodbine …

Potočnik – Kropa, od 1790 Vir: Plemiške rodbine …

Kanton Gospostvo Radovljica (1780-1809)

Pečat grofov Thurn-Valsassina, 1797 Vir: arhiv Zvone Razinger

OP.: Ob pečatu je podpis oskrbnika in ţupana Frančiška Leopolda Mogainerja!

Kanton Radovljica (1809-1813) Provinco Kranjsko (370.340 prebivalcev) so sestavljali trije distrikti (Ljubljana, Novo mesto in Postojna), 21 kantonov in 124 občin. V kantonu Radovljica (25.529 prebivalcev) so bile občine: Radovljica (3.082 / 23 davčnih občin), Kropa (3.067 / 17), Begunje (3.031 / 24), Zagorica pri Bledu (4.345 / 24), Bistrica (3.946 / 16), Kranjska Gora (2.718 /10) in Jesenice (3.340 / 10). Vir: Zemljevid Ilirskih Provinc iz leta 1812 (Gašperič Primoţ, zaloţba ZRC 2012).

Kanton in ţupanstvo Radovljica, 1809 Vir: DAR (ponarejenec; narejen po ţigu Idrije)

Ţigi ţupanstev Radovljica, Kropa in Begunje, 1809-13 Vir: DAR (ponarejenci; narejeni po ţigu Stopič in Ljubljane)

Op.: Uporabljena so krajevna imena iz zemljevida Ilirskih Provinc, 1812!

Okrajna gosposka Radovljica (1814-1840)

Ţig „Gospostva Radovljica“, 1827 Vir: arhiv Zvone Razinger

Pečat „Kantona Gospostva Radovljica“ Vir: arhiv Nejc Vobovnik / preris DAR

Op.: Ohranjen pečat je iz leta 1833.

Dva ţiga urada »(Okrajne gosposke) Radovljice«, 1833 Vir: DAR

Okrajni komisariat Radovljica in Bled (1840-1849)

Ţig »Gospostvo Radovljica«, 1843 Vir: arhiv druţine Sartori-Čebulj / arhiv Zvone Razinger

Ţig »Gospostvo Radovljica«, 1845 Vir: arhiv Zvone Razinger

Ţig »Urada gospostva Kamen«, 1846 Vir: arhiv druţine Grilc, Studenčice

Op.: Inicialke A. J. – Andrej Jerman (lastnik posestev in ruševin gradu Kamen).

Prvi poštni ţigi (Otok, od 1833 / Radovljica, od 1846)

Poštni ţig Ţabnica-Otok, 1833 Vir: arhiv Nejc Vobovnik / arhiv Konrad Kajtna (oba 1833)

Op.: Do leta 1846 v Radovljici ni bilo pošte, od leta 1785 naprej je bila pošta v Ţabnici (d. Nova vas) …

Op.: Na starih zemljevidih je Ţabnica vrisana nekje na mestu današnje Nove vasi!

Poštni ţig Otok, 1835 Vir: arhiv Konrad Kajtna

Op.: … potem pa od leta 1835 na Zgornjem Otoku!

Poštni ţig Radovljica, 1846 Vir: arhiv Konrad Kajtna

Okrajno glavarstvo Radovljica (1849-1854)

Suhi ţig »C. kr. Okrajno glavarstvo Radovljica«, 1852 Vir: DAR

Suha ţiga »C. kr. okrajnega glavarstva Radovljica«, 1851 in 1853 Vir: DAR

Poštni ţigi (na znamkah, od 1850)

Ţig »Pošta Radovljica«, 1850* / Vir: philadria Ţig »Poštni urad Kropa«, 1854 / Vir: arhiv Igor Pirc

Ţig »Poštna postaja Zg. Otok«, 1850* / Vir: philadria

Ţig »Pošte Radovljica«, 1858 / Vir: e-bay Ţig »Poštnega urada Kropa«, 1863 / Vir: philadria

Okrajni urad Radovljica (1854-1868)

Ţig »C. kr. okrajnega urada Radovljica«, 1859 in 1868 Vir: DAR

Ţiga »C. kr. zemljiško-knjiţni urad Radovljica«, 1860 in 1868 Vir: arhiv druţina Grilc, Studenčice / DAR

Ţig »C. kr. davčni urad Radovljica«, 1862 Vir: DAR

Okrajno glavarstvo Radovljica (1868-1918)

Ţiga »C. kr. okrajnega glavarstva Radovljica«, ok. 1900 in 1901 Vir: arhiv Rok Gašperšič / DAR

Ţig »C. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici«, 1907 in 1918 Vir: arhiv Rok Gašperšič / DAR

Op.: Zanimivo je, da je ta levi dvojezičen, kasnejši pa spet samo nemški!

Ţigi »C. kr. okrajno sodišče«, ok. 1880, 1897 in 1900 Vir: Zvone Razinger in DAR

Ţiga »C. kr. davčni urad Radovljica«, 1873 Vir: arhiv druţina Grilc, Studenčice

Ţiga »C. kr. Davčni urad Radovljica«, 1896 in 1907 Vir: DAR / arhiv Zvone Razinger

Ţig »C. kr. okrajna ţandarmerijska postaja«, 1916

Vir: ebay.com

C. kr. notarja Prešeren (1879) in Hoffmann (1887) Vir: arhiv druţine Sartori / DAR

C. kr. notarja Plantan (1889) in Rudeš (1895) Vir: arhiv Miran Hladnik in DAR

Poštni ţigi – Avstro-Ogrska (1867-1918)

Ţig »Poštnega urada Radovljica«, 1867 / Vir: e-bay Dvojezični ţig »Poštnega urada Radoljca«, 1884 / Vir: DAR

Dvojezični ţig »Poštnega urada Radovljica«, 1911 / Vir: DAR

Ţig »Poštnega urada Lesce«, 1872 / Vir: delcampe.net Ţig »Poštnega urada Begunje, 1872 / Vir: philadria

Ţig »Poštnega urada Ljubno«, 1873 / Vir: arhiv Bojan Kranjc Ţig »Poštnega urada Kropa«, 1874 / Vir: arhiv Igor Pirc

Ţig »Poštnega urada Kamna Gorica«, 1876 / Vir: philadria

Ţig »Poštnega urada Podnart«, 1903 / Vir: DAR Ţig »Poštnega urada Brezje«, 1912 / Vir: arhiv Bojan Kranjc

Plemiške rodbine (19. stoletje)

Gogala – Nova vas, od 1836 Vir: Blagoslovljeni in prekleti

Plemiške rodbine (20. stoletje)

Tomše – Poljšica, od 1907 Vir: Plemiške rodbine …

Pogačnik – Podnart, od 1912 Vir: Blagoslovljeni in prekleti

Lokalna uprava v Radovljici - občini (1867-1918)

Mestna občina Radovljica, 1881 Mestno ţupanstvo Radovljica, 1898 Vir: DAR Vir: arhiv druţine Sartori

Mestni občinski urad Radovljica, 1898 Mestno ţupanstvo Radovljica, 1906 Vir: arhiv druţine Olip Vir: arhiv druţine Sartori

Ţupanija Lesce, pred 1892 Ţupanstvo Lesce, od 1906 Vir: Leški zbornik Vir: Leški zbornik

Občina Predtrg, 1910 Občina Predtrg, 1914 Vir: arhiv druţine Ţerovc Vir: arhiv Franci Valant, p. d. Benč

Ţupanstvo Mošnje, 1911 Ţupanstvo Mošnje, 1918 Vir: arhiv Franci Valant, p. d. Benč Vir: DAR

Predstojništvo ţupanije »Oušiše«, 1882 Predstojništvo Ovsiške srenje, 1886 Vir: DAR (Delavske bukvice) Vir: DAR (Delavske bukvice)

Ţupanstvo Ovsiše, 1898 Vir: arhiv Rok Gašperšič

Ţupanija trga Kropa, 1891 Ţupanstvo trg Kropa, 1898 Vir: DAR (bolha.com) Vir: DAR (bolha.com)

Ţupanstvo občine Lancovo, 1904 Vir: arhiv Rok Gašperšič

(Občinski pečati.) Iz radovljiškega okraja se nam piše: Sploh je znano, da je Gorenjec korenjak, Slovenec, kateri ne prikriva svoje narodnosti. Vender v nekem pogledu ţe dlje časa opazujemo nedostatek pri občinskih pečatih, na katerih je ime občine pisano najprej v nemškem, potem šele v slovenskem jeziku. Take občine so: Radovljica, Lesce, Lancovo, Begunje in Bled. Izmej 20 občin imajo jedino le te občine take pečate, vse druge, kakor: Predtrg, Mošnje, Kropa, Kamnagorica, Ovsiše, Breznica, Gorje, Bohinjska Bistrica, Srednjavas, Jesenice, Dovje izključljivo le slovenske. Upamo, da v tem oziru g. ţupani ukrenejo pravo, in da si Koroški Bela ter Rateče oskrbita le slovenske pečate in slednjič Kranjska gora in Bela peč odpravita izključno nemške najtiše. Pokaţimo, da smo res pravi gorenjski korenjaki v znoţji velikana Triglava! Vir: Slovenski narod, 12. 10. 1892

Cerkvena uprava (do 1918)

Ţupnijski urad Ovsiše, 1882 Vir: ebay.com

Fara Radovljica, 1910 Fara Radovljica, 1922 Vir: arhiv Zvone Razinger Vir: arhiv druţine Puc Op: Izbrisana nemška beseda Radmannsdorf.

Fara Kamna Gorica, 1887 Vir: DAR

Ţupnijski urad Dobrava, 1908 / 1920 / 1936 Vir: arhiv druţine Štular / arhiv Joško Resman / arhiv Rok Gašperšič

Ţupni urad Mošnje, pred 1920 Vir: DAR

Ţig ţupnišča v Lescah Vir: arhiv Darinka Grilc, Studenčice

Op.: Ţig na dokumentu l. 1935.

Šola (do 1918)

Ljudska šola v Radovljici, 1910 / 1914 Vir: arhiv druţine Sartori-Čebulj / DAR

Vodstvo šole v Begunjah, 1903 Vir: DAR

Ljudska šola na Dobravi, 1908 / 1913 Vir: arhiv Joško Resman

Podjetništvo, obrt (do 1918)

Trgovec Friderik Homan, 1870 Vir: ebay.com

Obrtna zadruga v Radovljici, 1905 Vir: arhiv Rok Gašperšič

Hranilnice in posojilnice (do 1918)

Ţig Mestne hranilnice v Radovljici, 1918 Vir: DAR

Suhi ţig Mestne hranilnice v Radovljici, 1918 Vir: DAR

Kultura, druţbena dejavnost (do 1918):

Slovensko pevsko društvo Triglav v Radovljici, 1888-97

Vir: arhiv druţine Sartori-Čebulj

Prostovoljno gasilsko društvo Radovljica, 1895 Vir: Spomenica GD (arhiv GD Radovljica)

Prostovoljno gasilno društvo v Kropi, 1918 Vir: arhiv Igor Pirc

Promet (do 1918): Nemški pečat na kolodvoru v Radovljici. Popolnoma nemški pečat ima postajališče v Radovljici. To je menda enakopravnost avstrijske c. kr. drţavne ţeleznice. Ne vemo, čemu se trpi tako izzivanje na popolnoma slovenskih tleh, ko ima vendar ţe juţna ţeleznica po vseh postajah slovenskega ozemlja dvojezične pečate. Občinski zastop, na noge! Vir: Gorenjec, 9. 1. 1909

C. kr. drţavna ţeleznica – postaja Lesce, 1909 Vir: arhiv druţine Olip

Ostali ţigi (do 1918):

Ţig Kaznilnice v Begunjah, ok. 1910 Vir: Begunjski zbornik 2007

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Polni naslovi virov: Stara Radovljica (Sprehod po stari Radovljici, avtor Jure Sinobad / zaloţila Nadja Jere, 2012).

Blagoslovljeni in prekleti / 1. del – Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem (avtorja: Mariano Rugale in Miha Preinfalk / Viharnik, 2010).

Blagoslovljeni in prekleti – 2. del – Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem (avtorja: Mariano Rugale in Miha Preinfalk / Viharnik, 2012).

Plemiške rodbine na Slovenskem - 17. Stoletje, 1. del (avtor Miha Preinfalk, Viharnik, 2013) Plemiške rodbine na Slovenskem - 18. Stoletje, 2. del (avtor Miha Preinfalk, Viharnik, 2014) Radovljiški zbornik 1995 (več avtorjev; urednik Jure Sinobad)

Novi stari radovljiški grb (avtor Jure Sinobad)

Fotografije Roka Gašperšiča (Terezijanski kataster – Arhiv Republike Slovenije; pod signaturo AS 174)

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Dodatek – primerjave DAR je začel odkupovati (predvsem) ţige naše občine šele marca 2015. Zato je naš arhiv zelo skromen. Hvala vsem (navedeni med viri), ki ste nam poslali svoje skenirane ţige. Digitalni arhiv je vseeno ţe tako velik, da se na nekaj primerih lepo vidi celo petstoletna sledljivost simbolov.

Pečat ţupnika v Radovljici, 1421 Ţig ţupnije Radovljica, 1910

Grb proštije na cerkvi in v Slavi ter pečat v TK, 1495 / 1689 / 1751

Pečat mesta Radovljica, 1514 / Neznani pečat I. N., 1751

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Pisma brez ţigov

Naslovnik – grof Hiacint Thurn-Valsassina, 1871 Vir: ebay.com

Pismo je naslovljeno na grofa Hiacinta Thurna (Sr Hochgeboren Herrn Hyazinth Graf Thurn-Valesassina, Herrschaftsbesitzer in Radmannsdorf). / Prebral: Miha Preinfalk.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Reliefni ali suhi ţig Pričakovali bi, da so reliefni grbi novejšega izvora, a jih najdemo ţe v 16. stoletju (grb Primoţa Trubarja 1533, mestni grb Ljubljane 1599 …). So nadaljevanje ali sopotnik starejšim grbom, vtisnjenih v vosek. Nasledniki suhih ţigov pa so pečatne znamke (slovenska slovnica sploh ne pozna tega izraza), ki so nadaljevalo tradicijo »varovanja« dokumentov. Dokumenti, ki so bili zaščiteni najprej s simboli v vosku, kasneje suhimi ţigi in na koncu z pečatnimi znamkami, so imeli znotraj dokumenta še ţige (tudi ti so se razvili iz prvih grbov in simbolov , pečatnih v vosek).

Suhi ţig pečata Primoţa Trubarja, 1533 Vir: ezb.ijs.si - Boris Golec

Suhi ţig občinskega urada Ljutomer, 1844

Vir: arhiv Konrad Kajtna

Suhi ţig, 1905 Reliefni ţig (imenovan tudi suhi ţig) ima v sredini avstroogrskega orla, okrog pa je napis »K. K. Priv. Südbahngesellschaft« (Die Kaiserlich Königlich priviligierte Südbahngesellschaft) – Cesarsko kraljeva priviligirana druţba juţne ţeleznice. Vir: 1905 Rakek – Franc Gabrenja (avtorica: Ivanka Gantar)

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Sestavil: Goran Lavrenčak – DAR Prvič objavljeno: 17. 11. 2015 Zadnjič objavljeno: 30. 4. 2018 glavrencak@gmail.com