strategija razvoja turizma v občini ivančna gorica · 2017. 4. 6. · (rnust 2007-2011, 37-80)...
TRANSCRIPT
Strategija razvoja turizma v občini Ivančna Gorica
Ivančna Gorica, 2013
2
Predstavitev naročnika in izdelovalca Strategije razvoja turizma v občini Ivančna Gorica
Naročnik projekta:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Župan: Dušan Strnad
Vodja projekta na strani naročnika:
Tomaž Smole, podžupan
Soizvajalec projekta:
Vibacom d.o.o.
Ulica na grad 6
1000 Ljubljana
Sodelavci pri projektu:
Miha Genorio
Matej Šteh
3
KAZALO
1. UVOD................................................................................................................... .5
2. POVZETEK . ........................................................................................................... 6
3. ANALIZA STANJA ................................................................................................... 7
3.1 Perspektive turizma v občini Ivančna Gorica v luči razvojnih dokumentov ............ 7
3.2 Turistična ponudba občine Ivančna Gorica ......................................................... 10
3.2.1. Turistična infrastruktura ................................................................................ 11
3.2.1.1. Turistične znamenitosti občine .................................................................... 14
3.2.2. Turistično povpraševanje .............................................................................. .15
3.3. SWOT analiza......................................................................................................17
4. VIZIJA IN CILJI TURIZMA V OBČINI IVANČNA GORICA ........................................... 19
4.1 Vizija ................................................................................................................. 19
4.1.1. Vrednote ....................................................................................................... 19
4.2. Strateški kvantitativni in kvalitativni cilji .......................................................... 19
5 RAZVOJNA STRATEGIJA ........................................................................................ 20
5.1. Trendi v (globalnem, nacionalnem in lokalnem) turizmu ................................... 20
5.1.1. Trend povpraševanja ..................................................................................... 24
5.1.2. Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu ............................................ 25
5.2.Razvoj turističnih proizvodov, programov in infrastrukture ................................ 27
5.3. Oblikovanje strateškega razvojnega modela.......................................................28
5.4. Turistični proizvodi ........................................................................................... 29
5.4.1. Opredelitev obstoječih in potencialnih turističnih proizvodov ......................... 30
5.4.2. Krožna pot Prijetno domače ........................................................................... 32
5.5. Celostni strateški razvojni model ...................................................................... 34
6 BLAGOVNA ZNAMKA 'PRIJETNO DOMAČE' IN STRATEGIJA TRŽENJA ..................... 35
6.1. Identiteta in elementi blagovne znamke Prijetno domače ................................. 35
6.1.1. Blagovna znamka (brand) ............................................................................. 35
6.1.2. Bistvo blagovne znamke (brand essence) ....................................................... 37
6.1.3. Arhitektura blagovne znamke (brand architecture) ........................................ 38
6.1.4. Znamčenje (branding) ................................................................................... 40
6.2. (Tržno) komuniciranje in pojavnost na ravni destinacije Prijetno domače.......... 41
7. UPRAVLJANJE TURISTIČNE DESTINACIJE IN ORGANIZIRANOST ............................. 43
7.1. Organiziranost turizma na območju občine Ivančna Gorica in destinacijski
Managment...............................................................................................................43
4
7.1.1. Poslanstvo in cilji »organizacije za upravljanje destinacije......................................43
7.1.1.1. Organizacijska oblika »organizacije za upravljanje destinacije«...........................47
7.1.1.2. Aktivnosti/naloge »organizacije za upravljanje destinacije« po
področjih delovanja..........................................................................................................47
7.2. Viri financiranja izvajanja strategije razvoja turizma občine Ivančna Gorica
in organizacije za upravljanje destinacije.........................................................................47
7.3. Opredelitev pojmov destinacijski managment, destinacija, turistično območje.......48
7.4. Izhodišča za oblikovanje optimalne in najbolj učinkovite organizacijske Sheme.......49
7.4.1. Dejavniki, ki določajo tekmovalno sposobnost posameznega
Turističnega Območja.......................................................................................................49
7.4.2. Pomen in vloga posameznih subjektov in organizacij pri razvoju in trženju
turistične ponudbe............................................................................................................51
7.5. Vloga in naloge javnega sektorja pri razvoju turizma občine Ivančna Gorica..............52
7.5.1. Naloge javnega sektorja občine Ivančna Gorica.......................................................52
7.5.2. Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov
pri razvoju turizma občine Ivančna Gorica.........................................................................54
7.5.3. Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma turistične destinacije
Prijetno domače................................................................................................................55
8. IZVEDBENI NAČRT ........................................................................................................ 57
8.1. Akcijski načrt - program aktivnosti in politik za uresničevanje načrta
razvoja in trženja turizma v občini Ivančna Gorica............................................................57
9. VIRI.................................................................................................... ...........................58
5
1. UVOD
Vir: Delavnica za pripravo osnutka »Strategija razvoja turizma in kulturnih dejavnosti«
S sprejemom Lokalnega razvojnega programa je Občina Ivančna Gorica prepoznala turizem
kot eno izmed petih bistevnih področij dela in življenja za nadaljnji razvoj. Zato je potrebno
nameniti turizmu več pozornosti in na sistematičen način preveriti priložnosti in nevarnosti
ter prednosti in slabosti. Na tej osnovi določiti cilje, ki jih želimo doseči in poti do teh ciljev,
da jih bomo lahko dosegli.
Seveda pa Občina Ivančna Gorica ni samozadosten otok sredi ničesar zato je potrebno
inovativne ideje pridobljene na ustvarjalnih delavnicah smiselno umestiti in uskladiti z
nadrejenimi strategijami EU, države, regije in partnerstva za razvoj.
6
2. POVZETEK
Vsaka strategija se prične z analizo področja katerega obravnava in upoštevanjem
dokumentov, ki urejajo ali določajo izhodišča. V tem primeru je to Strategija razvoja
slovenskega turizma 2012-2016 – SRST in pa seveda Lokalni razvojni program. Analiza nakaže
velik potencial in številne danosti za razvoj turizma, a tudi razdrobljenost in nepovezanost
ponudbe ter pomanjkanje ustreznih znanj za oblikovanje in trženje turističnih produktov.
Podatki, ki opisujejo stanje na področju turizma so nezanesljivi in niso primerni za
načrtovanje. Vseeno pa se da razbrati, da so potenciali slabo izkoriščeni. Prenočitvene
zmogljivosti so z izjemo samostana Stična razdrobljene in niso primerne za množični turizem
saj avtobusa turistov ne moremo nastaniti na enem mestu. Vseeno pa je ležišč bistveno več
kot navaja SURS. Manjkajo tudi podatki o potrošnji turistov. Ustrezno zbiranje in obdelava
podatkov je vsekakor ene izmed pomebnih nalog v prihodnosti.
Obstoječe stanje in smernice nadrejnih strategij pa vendarle nakazujejo, da imamo vse
možnosti za razvoj zelenega, aktivnega in trajnostnega turizma, kar je vizija turizma v občini.
Razvita je blagovna znamka Prijetno domače, ki so jo turistična društva sprejela in nastala je
mreža turističnih točk, ki povezuje vseh 12 krajevnih skupnosti v krožno pot Prijetno domače,
ki je namenjena pohodnikom, kolesarjem, motoristom, popotnikom z avtodomom,
konjenikom. Manjkajo pa turistični produkti, ki bi nagovarjali potrebe različnih ciljnih skupin
prebivalcev glavnega mesta in osrednje slovenske urbane regije ter gostov v hotelih blizu
naše občine. Obstoječi pa niso dovolj promovirani in tržno naravnani. Večje prireditve, kot
npr. Jurčičev pohod, Tabor pevskih zborov, so slabo izkoriščene za trženje in promocijo
produktov. Prav tako manjše prireditve niso primerno vključene v turistično ponudbo poleg
tega pa se tudi podvajajo. Turistična društva so s prostovoljnim delom dosegla svoj domet.
Vse našteto vodi k zaključku, da poleg naravnih, kulturnih in zgodovinskih danosti in
blagovne znamke potrebujemo še institucijo, ki se bo profesionalno ukvarjala z oblikovanjem
in trženjem turističnih produktov, hkrati pa bo povezala turistična društva, kulturna društva
in turistične ponudnike ter krajevne skupnosti v učinkovito celoto, ki bo prepoznavna in
vabljiva za različne ciljne skupine, katere bo ustrezno obveščala o ponudbi.
7
3. ANALIZA STANJA
3.1. Perspektive turizma v občini Ivančna Gorica v luči razvojnih dokumentov
Dokumenti: Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma - RNUST 2006-2011, Strategije
trženja slovenskega turizma 2007-2011 - STST in Strategija razvoja slovenskega turizma
2012-2016 - SRST.
V luči Razvojnega načrta in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 - RNUST, turizem v
Sloveniji predstavlja pomembno poslovno priložnost. Glede na relativno nizko razvitost
turizma v sedanjem času, predvsem v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, je potrebno
izpostaviti obstoj razvojnega potenciala za to posebno gospodarsko panogo, ki lahko postane
ena izmed vodilnih v slovenskem prostoru. Gospodarski cilji, katerih doseganje lahko
omogoči tudi turizem zajemajo: konkurenčnost, rast BDP, nova delovna mesta/rast
zaposlenosti, dvig izobrazbene ravni turističnih delavcev, uveljavljanje načel trajnostnega
razvoja, skladen regionalni razvoj, povečevanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva,
krepitev kulturne identitete in povečevanje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem
prostoru. (RNUST 2007-2011, 4)
Omenjeni razvojni načrt pomembnejšo vlogo lokalnih skupnosti vidi predvsem v izboljšanju
razvoja managementa turističnih destinacij in sicer s strateškim povezovanjem izven lastnih
meja, kar zagotavlja potrebno kritično maso nosilcev razvoja »in s tem povezanih potrebnih
finančnih sredstev za uspešno izvedbo projektov ter doseganje pričakovanj turističnih
subjektov.« (RNUST 2007-2011, 37) Kot pomembnejša področja delovanja lokalnih skupnosti
in njihovo sodelovanje pri izvedbi ukrepov za uresničevanje strategije razvoja slovenskega
turizma, načrt predvideva tudi:
- Odpravo ovir in omejitev za uspešen razvoj managementa turističnih destinacij.
- Izboljšanje ugleda turizma v okolju in razvoj turistične podjetniške kulture.
- Spodbujanje razvoja in spremljanje uresničevanja trajnostnega razvoja ter
opredelitev ključnih indikatorjev trajnostnega razvoja turizma v turističnih
destinacijah.
8
- Zagotovitev ugodnih prostorskih pogojev za razvoj turizma v skladu z načeli
trajnostnega razvoja.
- Izboljšanje kakovosti javne turistične, prometne in druge za turizem pomembne
infrastrukture v turističnih destinacijah.
- Zagotavljanje ugodnejšega finančnega okolja za investiranje v velike turistične
projekte na nacionalni ravni, zagotovitev večje vključenosti naravnih vrednot in
kulturne dediščine v turistične namene. (RNUST 2007-2011, 37-80)
Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011 - STST, ki svojo strategijo trženja podaja
na podlagi načrta RNUST, ravno tako prepoznava velik potencial turizma in ugotavlja, da je
izzive in priložnosti na tem področju mogoče realizirati le »ob ustrezni valorizaciji slovenskih
danosti in posebnosti, upoštevanju trendov v svetovnem turizmu ter aktivnem in pravilno
zastavljenem udejstvovanju na mednarodnem turističnem trgu.« (STST 2007-2011, 5).
Nadalje strategija velik poudarek daje »določitvi lokalnih/pokrajinskih posebnosti slovenske
turistične ponudbe, na čemer naj Slovenija gradi svojo prepoznavnost in razlikovanje od
ponudbe drugih turističnih dežel.« (Ibidem). Med ključne usmeritve strategije sodi
uveljavitev »horizontalne povezanosti turizma v celostna, privlačna in kvalitetna doživetja
slovenske turistične ponudbe (proizvodov in destinacij) z vidika gosta na podlagi javno-
zasebnih partnerstev na lokalni/pokrajinski ravni in njeno vpetost in povezanost z državno
ravnjo (STO).« (Ibidem). Poglavitne naloge lokalnih skupnosti, tudi občin, gre v tem kontekstu
iskati predvsem v prepoznavanju lokalnih posebnosti ter iskanju sinergij z STO na področju
oblikovanja, izvajanja in trženja turistične ponudbe.
Temeljne trženjske usmeritve, ki jih navaja STST so:
- Odlično poznavanje trga in ciljnega obiskovalca.
- Trženje, ki je v vseh fazah osredotočeno na gosta.
- Razvoj na kakovosti temelječe ponudbe.
- Inovacije in podjetniški pristop.
- Oblikovanje učinkovitih partnerstev.
Ravno v partnerstvih med zasebnim in javnim sektorjem STST vidi glavne prednosti
organiziranosti (trženja) slovenskega turizma, saj naj bi omogočal »integralnost pri razvoju,
9
oblikovanju in trženju turistične ponudbe med vsemi objekti turizma iz javnega in zasebnega
sektorja« (STST 2007-2011, 55) kar pomeni, da je cilj doseči »organiziranost usposobljenih
organizacij za upravljanje turističnih destinacij na lokalni (...) ravni. Kot najprimernejšo
poslovno strategijo pa STST pri tem navaja strategijo tržnih niš. (Ibidem).
Zanimivo je, da v strukturi organiziranosti in medsebojni partnerski povezanosti slovenskega
turizma, dokument predvideva pomembno vlogo (za upravljanje turističnih destinacij
usposobljenih) lokalnih turističnih organizacij - LTO, ki naj bi v vertikalni organiziranosti in
usklajenosti slovenske turistične ponudbe, predstavljale vezni člen med občino, turističnim
gospodarstvom in turističnimi društvi na eni, ter (regionalno) pokrajinsko/destinacijsko
turistično organizacijo na drugi strani. (STST 2007-2011, 56).
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - SRST, turizem vidi kot pomemben
spodbujevalec kakovosti življenja in blaginje v Sloveniji. Glede na gibanja rasti na podlagi
dejanskih prenočitev in prihodov turistov v državo, strategija turizem uvršča med
najpomembnejše gospodarske sektorje, ki ustvarjajo delovna mesta in izrazito vplivajo na
uravnotežen regionalni razvoj. (SRST 2012-2016, 19).
Poleg pomembne vloge regionalnih destinacijskih turističnih organizacij - RDO, strategija
predvideva tudi vzpostavitev lokalnih turističnih organizacij, katerih vloga je enaka
regionalnim, vendar na lokalni ravni. Njihovo vrednost strategija vidi predvsem v oblikovanju
kakovostnih in zanimivih integralnih turističnih proizvodov in posledično povečani
konkurenčnosti (slovenskega) turizma.
Aktivnosti, kjer naj bi sodelovale in izvajale ukrepe tudi lokalne turistične organizacije:
- Razvoj učinkovitih turističnih destinacij s kakovostnimi in privlačnimi integralnimi
turističnimi proizvodi, ki bodo vodile v odlično izkušnjo turistov na destinaciji.
- Zagotovitev (implementiranje) trajnostnega/odgovornega ravnanja v turističnem
gospodarstvu in na destinacijah (zaradi boljše kakovosti življenja lokalnih prebivalcev,
varstva okolja, narave in kulturne dediščine ter zadovoljstva turistov). Trajnostni
turistični proizvodi, destinacije in ponudniki kot konkurenčna prednost Slovenije kot
turistične destinacije.
10
- Zagotavljanje usklajenega razvoja kakovostne ponudbe izobraževanja in
usposabljanja v gostinstvu in turizmu s potrebami turističnega gospodarstva in
drugimi uporabniki znanja.
- Podaljševanje turistične sezone – desezonalizacija.
- Organiziranost (slovenskega) turizma. Sodoben model sodelovanja in vključevanja
odločevalcev na vseh ravneh (nacionalna, regionalna, lokalna, interesna združenja,
zbornice, civilni sektor, …) v smislu povezovanja in prepletanja na horizontalni in
vertikalni ravni. Spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti.
Učinkovito izvajanje nalog na državni, regionalni in lokalni ravni. Zagotavljanje
zadostnih finančnih sredstev.
- Zagotovitev konkurenčnih in jasno pozicioniranih turističnih proizvodov s ciljnim
partnerskim trženjem razvitih, kakovostnih turističnih proizvodov z visoko dodano
vrednostjo na ključnih trgih in pri ciljnih skupinah ter s pospešenim razvojem
najperspektivnejših in najbolj inovativnih proizvodov ter ponudbe, temelječe na
načelih trajnosti.
- Inovativno in učinkovito izvajanje digitalnega trženja. (SRST 2012-2016, 56-76).
3.2. Turistična ponudba občine Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica je bila ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi
njihovih območij in obstoja od 1. januarja 1995 dalje. Z dvanajstimi krajevnimi skupnostmi
obsega 227 km2 in šteje 15.744 prebivalcev. Njeno središče je mlado naselje Ivančna Gorica,
na razvoj katerega vplivajo predvsem ugodne prometne povezave, tako rekoč na pol poti
med Ljubljano in Novim mestom. Skoraj dvajsetletno obdobje delovanja Občine je
pripomoglo k uspešnemu razvoju obrtnih in storitvenih dejavnosti, ugodne prometne
povezave pa omogočajo tudi razvoj industrijske dejavnosti. Občina se ponaša tudi z
gimnazijo in srednjo strokovno šolo.
O starodavni zgodovinski izpričanosti govorijo številne arheološke najdbe na Viru in rimski
miljnik, v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v občinskem grbu. Za svoj praznik si je
Občina Ivančna Gorica izbrala 29. maj, dan, ko je muljavski rojak, in pisec prvega slovenskega
11
romana Josip Jurčič, leta 1871 postal urednik takratnega slovenskega časnika Slovenski
narod.
»Rojaku je torej izkazano veliko spoštovanje ter ponos na njegove korenine in bogat
ustvarjalni opus. A Jurčičev sloves je le del mozaika, ki ga sestavlja pestro kulturno-
zgodovinsko izročilo in bogata naravna dediščina celotne občine. Tod živijo beli menihi,
prebivalci starodavnega samostana v Stični, s še daljšo tradicijo pa se ponaša stara prafara
Šentvid, danes poznana kot zibelka slovenskega zborovskega petja. Posebno vez s
preteklostjo ohranja srednjeveška Višnja Gora, za številne se danes prav tu začne Dolenjska,
ko se popotnik iz ljubljanske megle pripelje v sončno pokrajino tako značilnih hribčkov in
dolinic. In kje se skriva Dolenjska lepotica? Do nje pridemo, če iz Jurčičeve Muljave
nadaljujemo pot proti živahni vasici Krka, kjer izvira ena najočarljivejših slovenskih rek – reka
Krka. Vse to je Občina Ivančna Gorica.« (http://www.ivancna-gorica.si/o-ivancni-gorici2/).
3.2.1. Turistična infrastruktura
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije - SURS, je v Ivančni Gorici na voljo majhno število
objektov z nastanitvenimi kapacitetami. V njihovi podatkovni bazi ni zajetih vseh dejanskih
nastanitvenih kapacitet, tudi navedeno število ležišč in sob ne odraža dejanskega stanja. V letu 2012
naj bi tako v Ivančni Gorici razpolagali z 52 sobami in 117 ležišči v različnih objektih, kar pomeni, da je
po teh meritvah prišlo do trenda upadanja, saj naj bi v letu 2009 razpolagali s kar 63 sobami in 141
ležišči. Analiza dejanskega stanja v prvem polletju 2013 pa kaže na večje prenočitvene zmogljivosti,
kot jih prikazujejo podatki SURS-a. Glej tabelo 1 spodaj.
Glede na tip prenočitvenih kapacitet v Ivančni Gorici pa po najnovejših podatkih lahko ugotovimo, da
več kot 50 odstotkov razpoložljivih ležišč ponujata dva objekta, ki nista tipična ponudnika turističnih
storitev. Gre namreč za prostore Cistercijanskega samostana Stična ter novozgrajeni objekt Centra za
zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, ki skupaj ponujata 170 ležišč. Ostalih slabih 50
odstotkov prenočitvenih kapacitet odapade na klasične ponudnike turističnih storitev, med katerimi z
dobrimi 20 odstotki prednjačijo gostišča, ki skupaj ponujajo 70 ležišč. Edini ponudnik hotelskih
storitev pa ne deluje v polnem obsegu, vendar v prihodnje vseeno utegne predstavljati potencial za
nadaljnji razvoj turistične hotelske ponudbe. Glej tabelo 2 in graf 1 spodaj.
12
Tabela 1: Namestitvene kapacitete v občini Ivančna Gorica v prvem polletju 2013
Prenočišča Število ležišč
GOSTIŠČE PRI JAPU, Praproče 18
GOSTIŠČE ŠTOROVJE, Selo pri Radohovi vasi 16
GOSTIŠČE 'KRKA' ŠTOROVJE, Gabrovčec 12
GOSTIŠČE NA PAJČNI, Male Rebrce 24
KMEČKI TURIZEM MAGOVAC, Krka 11
TURISTIČNA KMETIJA GROFIJA, Vir pri Stični 8
KMETIJA ČOŽ, Leskovec 7
TURISTIČNA KMETIJA OBOLNO, Obolno 9
IZLETNIŠKI TURIZEM LESKOVEC, Leskovec 8
HOTEL POLŽEVO, Zavrtače 30
APARTMAJI, MIRKO MARINČIČ, Breg pri Zagradcu 8*
PRENOČIŠČE SPANČEK, Krka 4
SAMOSTAN STIČNA, Stična 150**
CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK, Šentvid pri Stični
20
Skupaj:
325
* v izdelavi (2014) / ** 50 skupnih ležišč Vir: Lastna raziskava
13
Tabela 2: Namestitvene kapacitete po tipu, prvo polletje 2013
Tip prenočišča Št. Postelj
Hotel 30
Turistična kmetija 43
Gostišče 70
Sobe, apartmaji 12
Drugo 170
Skupaj 325
Vir: Lastna raziskava
Graf 1: Struktura namestitvenih kapacitet po tipu, prvo polletje 2013
Vir: lastna raziskava
Kvaliteto namestitvenih kapacitet lahko ocenimo kot dobro z nekaterimi izjemami, predvsem v
objektih, ki so potrebni prenove.
Kot je bilo deloma omenjeno že zgoraj, je velika posebnost v smislu ponujanja namestitvenih
kapacitet v občini Ivančna Gorica Cistercijanski samostan Stična, pri čemer je potrebno izpostaviti
dejstvo, da le-ta s svojimi kapacitetami vendarle predstavlja 46 odstotkov prenočitvenih kapacitet v
občini, vendar jih večino časa uporablja za potrebe verskega turizma v lastni realizaciji.
Hotel9%
Turistična kmetija
13%
Gostišče22%
Sobe, apartmaji4%
Drugo52%
Namestitvene kapacitete po tipu
14
V tem trenutku lahko v občini še vedno govorimo o pomanjkanju namestitvenih kapacitet in njihovi
razdrobljenosti. Dodatno težavo predstavlja tudi spremljanje namestitvene ponudbe, ki v občini po
podatkih SURS-a sicer mesečno variira. V prihodnje je potrebno najti način za usklajevanje podatkov
med občino Ivančna Gorica in institucijami, ki opravljajo statistične raziskave na področju turizma.
3.2.1.1. Turistične znamenitosti občine
Naravna dediščina
Reka Krka z izvirom, Krško jamo in jamo Poltarico – ponuja različne vodne športe, lov in
ribolov, jamarstvo, ob njej pa je razvita tudi pristna kulinarična ponudba.
Reka Temenica – ponuja predvsem možnosti ribolova, ob njej pa še vedno deluje tudi Grilov
mlin, ponuja dostop do vinorodnih okolišev Debeli Hrib in Čagoška Gora.
Slapovi Kosce – ponujajo predvsem pohodniška doživetja, mimo pelje tudi Pot dveh slapov.
Izvir virskega potoka – prvobitno najdišče človeške ribice.
Gradišča – najbolj znamenito je Gradišče nad Stično v KS Šentvid pri Stični z Lavričevo kočo,
mimo katere pelje Lavričeva planinska pot.
Gozdne površine – ponujajo idelane pogoje za pohodništvo, kolesarjenje, gobarjenje in
lovstvo.
Zgodovinska, kulturna, arhitekturna in etnološka dediščina
Samostan Stična z Muzejem krščanstva na Slovenskem – je najbolj prepoznavna
znamenitost v občini, turistična ponudba pa zajema predvsem verski turizem ter muzejsko
dejavnost. Pokrivajo pa zanimivo tržno nišo - ponudbo čajev, zelišč in medu.
Jurčičeva domačija – je visoko na lestvici prepoznavnosti, ponuja muzejsko dejavnost,
turistična ponudba pa je vezana predvsem na ime Josipa Jurčiča in njegova dela, ki jih tudi
uprizarja tamkajšnje gledališče na prostem.
Višnja Gora – mesto, ponuja možnosti pohodništva, kolesarjenja ter preživljanja prostega
časa ob bazenu z avto-campom.
Virsko mesto
Gradovi, šole, cerkve in kapele, (nekdanji) romarski kraji
15
Hiša Mihe Kastelica
Staro vaško jedro Hrastovega Dola
Tehniška dediščina
Mlini
Fužine
Hidro elektrarna
Tradicionalne prireditve in etnografska dediščina
Tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični
Pohod po Jurčičevi poti
Letno gledališče Muljava
Festival Stična
Festival Krka
SLOFOLK
Srečanje slovenske verne mladine
Tematski dnevi na tržnici
Ivankin sejem
Anin sejem
Foklorne prireditve
Tradicionalne prireditve v občini Ivančna Gorica nedvomno predstavljajo velik turistični
potencial, saj se jih (večjih ali manjših) na leto zvrsti preko 70. Najpomembnejši prireditev
nacionalnega pomena je Tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični, sledi mu Pohod po Jurčičevi
poti ter ostale prireditve, ki imajo tudi širši medobčinski in regionalni pomen.
3.2.2. Turistično povpraševanje
Občine Ivančna Gorica ne moremo šteti med tipične turistične destinacije, vendarle pa
nekateri elementi njene turistične ponudbe že uživajo dolgoletno tradicijo. Vsaj v evropskem
prostoru je dobro poznana Cistercijanska opatija Stična, v slovenskem pa nedvomno
16
Jurčičeva domačija z muzejem na prostem. V zadnjem času lahko pod turistično prepoznavni
točki štejemo tudi reko Krko z izvirom ter mesto Višnja Gora.
Tudi pri analizi turističnega povpraševanja podobno, kot pri analizi turistične infrastrukture
ugotavljamo, da podatki pridobljeni s strani SURS-a, ne odražajo dejanskega stanja. Po
podatkih SURS-a analiza zadnjih treh merjenih obdobij v letih 2010, 2011 in 2012 kaže, da je
Ivančno Gorico obiskalo skupno 2286 domačih in tujih turistov. Število realiziranih nočitev v
enakem obdobju znaša 5823, kar pomeni, da povprečna doba bivanja turista v Ivančni Gorici
znaša dobrih 2,5 dneva.
Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da občina Ivančna Gorica beleži veliko večino prihodov in
prenočitev turistov iz tujine, ki zasedajo kar 85 odstotni delež v obeh kategorijah. Glej tabelo
3 spodaj.
Tabela 3: Prihodi in prenočitve v letih 2010-2012
2010 2011 2012 skupaj delež
Prihodi turistov - SKUPAJ 748 773 765 2286 100%
Prihodi turistov - domači 114 105 115 334 14,60%
Prihodi turistov - tuji 634 668 650 1952 85,30%
Prenočitve turistov -
SKUPAJ
1846 2027 1950 5823 100%
Prenočitve turistov -
domači
278 299 305 882 15,10%
Prenočitve turistov - tuji 1568 1728 1645 4941 84,90%
Vir: SURS
Glede na to, da podatki kažejo stagnacijo v prihodih in prenočitvah ter povprečni dobi
bivanja turista v občini, lahko zopet potrdimo ugotovitev o neusklajenosti podatkov SURS-a z
dejanskim stanjem. Zgoraj opažen trend povečevanja prenočitvenih zmogljivosti namreč
dokazuje, da je narasla potreba po prenočitvi večjega števila gostov, česar pa iz podatkov
SURS-a ne moremo sklepati.
17
3.3. SWOT analiza
PREDNOSTI SLABOSTI
- Središčna (osrednjeslovenska) lega – dobra dostopnost (letalska, železniška, cestna) do območja, tudi znotraj območja. - Mlada, še neobremenjena občina. - Ruralna, zelena (čeprav še razen redkih izjem še ne trajnostna) ponudba, v bližini pa urbana ponudba Ljubljane in Novega Mesta - Neposredno zaledje Ljubljane in vrata na Dolenjsko. - Bogata kulturna dediščina na območju – številne privlačne točke (destinacije, poznane na slovenskem nivoju, nekaj tudi prisotnih na tujih trgih). - Prepoznavni kraji oziroma ponudniki, kot so Muljava, Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, ki jih za večjo prepoznavnost lahko izkoristi celotno območje (t.i. pull faktorji turizma na območju). - Prepoznavnost po izročilu, čebelarstva, sirarstva, mesarstva, mlinarstva, itd. - Znana slovenska imena iz preteklosti; Josip Jurčič, p. Simon Ašič, Virida Visconti, baron Ravenegga,... - Osveščeni, uspešni posamezniki – ambasadorji razvoja. - Naravno okolje, ki omogoča veliko prostora za rekreacijo in aktivni oddih (pohodništvo, kolesarjenje, jahanje, vodne aktivnosti). - Razvitost šolstva, razvejane društvene dejavnosti. - Razvojna usmerjenost in želja po izboljšavah. - Športna infrastruktura, ki dopolnjuje turistično Ponudbo. - Podeželje in veliko kmetij, ki svoje priložnosti vse bolj iščejo tudi v turizmu (in pridelavi hrane za prodajo). - Avtentičnost ponudbe, nemnožičnost destinacije, bolj individualen pristop. - Že delujoča znamka Prijetno domače – ki komunicira celostno, na vseh področjih, ne zgolj turističnem. - Že delujoča mreža samooskrbe. - Območje že nekaj let dela na povezovanju in trženju ponudbe. - Močno razvojno partnerstvo. - Jasna potreba po vzpostavitvi redne proaktivne komunikacijske funkcije v občini.
- Nezadostna prepoznavnost turistične destinacije (destinacija ni primerljiva s prepoznavnostjo nekaterih drugih občin). - Razdrobljena ponudba, premajhno povezovanje med javnim, gospodarskim in nevladnim sektorjem ter civilno družbo in med destinacijami. - Geografska razdrobljenost, več centrov, ni ustreznega upravnega centra – oteženo upravljanje komunikacij. - Med naravnimi vrednotami redke, ki dosegajo prepoznavnost in spadajo med slovenske turistične ikone (bolj ali manj je to le reka Krka). - Majhno število nastanitvenih zmogljivosti (razdrobljenost obstoječih). - Slaba javna turistična infrastruktura (pomanjkanje sredstev za vlaganje v obnovo in nadgradnjo) – kolesarske poti, razne tematske poti itd., problem vzdrževanja in obnavljanja stavbne kulturne dediščine. - Razen nekaj večjih ponudnikov na območju ni močnejših turističnih ponudnikov (oziroma so zelo redki) – zato tudi ni veliko prisotnosti na trgu. - Nizka dodatna potrošnja obiskovalcev – izletniški turizem trenutno slabo valoriziran in zato tudi velja ponekod za nezaželeno obliko turizma. - Zelo slaba pokritost območja s TIC-i. - Ni komunikacijske strategije in komunikacijske infrastrukture. - Majhno število kadrov v turističnih organizacijah (razvojne in trženjske funkcije). - Slaba povezanost turizma in kmetijstva. - Promocijsko gradivo še ni v celoti izdelano in opremljeno z znamko Prijetno domače.
18
PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI
- Območje ima velik potencial za razvoj zelene ponudbe, ki je trendovska. - Vzpostavitev nove ponudbe, ki je izvirna, inovativna in nagovarja jasne ciljne segmente. - Zelo velik potencial daje deloma že delujoča mreža samooskrbe – priložnost za nadgradnjo in diverzifikacijo ter vključitev v turizem. - Razvoj ponudbe lokalnih proizvodov (z geografskim poreklom). - Tesnejše in bolj inovativno povezovanje z drugimi panogami (šport, kultura, kmetijstvo, gospodarstvo, podjetništvo), pod skupno znamko Prijetno domače. - Razvijajoča se trženjska platforma za povezovanje z regijo Srca Slovenije. - Izkoristiti reki Krko in Temenico kot zeleni objem občine. - Izkoristiti društveno turistično ponudbo – še posebej prireditve in številne ekipe za izvedbo (močan človeški potencial). - Z implementacijo komunikacijske strategije povečati homogenost občine, izboljšati poistovetenje, vključevanje v občinske projekte in dvig zadovoljstva občanov.
- Odločitev za neambiciozni razvojni koncept ponudbe – in s tem nesposobnost doseganja razlikovanja in prepoznavnosti (oblikovanje preveč splošnih, generičnih proizvodov, ki se ne razlikujejo od drugih, bolj uveljavljenih destinacij). - Pomanjkanje sredstev za naložbe, še posebej za javno infrastrukturo v turizmu. - Neizkoriščanje izletniškega turizma (takšnega, ki bi bil organiziran in ki bi ustvarjal večjo potrošnjo na gosta). - Neizkoriščanje potencialov, ki jih prinaša povezovanje na širšem, regijskem področju. - Da občani ne bi prepoznali priložnosti v turizmu – še posebej, ko to prepoznajo podjetniki, ki vlagajo v razvoj ponudbe. - Nestrpnost, negativizem, nezaupanje do sprememb in novosti. - Pomanjkanje komunikacij lahko povzroča slabšo klimo, niža stopnjo identifikacije in angažiranosti prebivalstva za skupne cilje.
Viri: Delavnica za pripravo osnutka »Strategija razvoja turizma in kulturnih dejavnosti«, Predlog plana aktivnosti 2013, Strategije razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 – 2018.
19
4. VIZIJA IN CILJI TURIZMA V OBČINI IVANČNA GORICA
4.1. Vizija
Občina Ivančna Gorica z dvanajstimi krajevnimi skupnostmi je destinacija doživljajskega
turizma , ki temelji na vrednotah blagovne znamke Prijetno domače. S tem povezane zgodbe
temeljijo na bogati kulturni dediščini in naravnih danostih. Stremimo k uresničevanju
zelenega, aktivnega in trajnostnega turizma.
4.1.1. Vrednote
Občina Ivančna Gorica gradi turizem na:
Bogati kulturni dediščini.
Zgodovinskih središčih.
Neokrnjeni naravi.
Prelepi pokrajini.
Izviru reke Krke.
4.2. Strateški kvantitativni in kvalitativni cilji
Strateški kvantitativni cilji so :
Povečanje števila turistov na letni ravni.
Povečanje števila nočitev.
Povečati povprečno dobo bivanja.
Povečati povprečno dnevno potrošnjo turistov.
Povečati letno turistično potrošnjo turistov.
20
Trenutno so podatki delno dosegljivi na SURS-u, vendar so nezanesljivi zato je nujno
potrebno zagotoviti zbiranje in obdelavo podatkov ter pripravo obdobnih poročil za smiselno
postavljanje ciljev in načrtovanje.
Kvalitativni cilji so:
Vzdrževanje in promocija krovne blagovne znamke Prijetno domače.
Vzpostavitev in zagon Zavoda za turizem, kulturo in informiranje (ZTKI).
Vzpostavitev centralne Turistične informacijske pisarne znotraj ZTKI.
Povezovanje obstoječe turistične ponudbe.
Oblikovanje novih integriranih produktov Prijetno domače.
Krožna pot prijetno domače kot turistični produkt.
Povezovanje kulturnih prireditev s turistično ponudbo.
Vključevanje gostincev v Prijetno domače.
Turistični artikli Prijetno domače.
Sistematična promocija in trženje turističnih produktov.
Zbiranje in obdelava podatkov ter priprava obdobnih poročil.
5. RAZVOJNA STRATEGIJA
5.1. Trendi v (globalnem, nacionalnem in lokalnem) turizmu
Turistična industrija je potrebovala le dobro stoletje, da je ekspanzirala v rast. Danes
potovanja, počitnikovanja in izleti ne pomenijo več prestižne dobrine pač so postali potreba
za doseganje prijetnejšega življenja. Različni kazalci celo kažejo, da naj bi turizem postal
najpomembnejša in najobsežnejša industrija naslednjega stoletja. Poleg osnovne
organiziranosti turistične industrije, kot jo že poznamo, pa v novejšem času v povezavi s to
dejavnostjo povezujemo tudi druge dejavnosti, kot so ekologija, urbanistično načrtovanje,
arhitektura, notranji design, inženiring, računalništvo, politika, stiki z javnostmi, marketing,
telekomunikacije, finance, prehrambena in kulturna industrija ter drugo.
21
Aktivnosti obiskovalcev (turistov) spreminjajo tudi način življenja lokalnih skupnosti, saj
nanje vplivajo v ekonomsko-socialnem, okoljskem in povezovalnem smislu. Dejstvo, da je
(industrijski) turizem globalen, velik in rastoč posel, ki zaposluje vedno več ljudi, postavlja
vedno nove izzive sodobni družbi. Ključ do uspeha pa se skriva v boljši organiziranosti na
vseh ravneh. V slovenskem prostoru se namreč dogaja, da je povezovanja v turistični
industriji premalo, kar lahko deluje uničujoče, še posebej danes, ko se srečujemo z moderno
organizacijo in globalno povezanimi industrijami v Evropi in po svetu. »Potrebno se je
vprašati, ali je v Sloveniji res toliko preveč moči (finančne, strokovne in ustvarjalne), da jo
lahko neusklajeno podvajamo in da se lahko medsebojno nelojalno srečujemo na trgih, kjer
bi uspešno povezani imeli možnost uspešnega prodora.« (RNUST 2006 – 2011, 38).
V skladu z ugotovitvami WTO-ja, WTTC-ja, World/European Travel Monitor in drugih
organizacij, lahko izpostavimo nekaj trendov, ki lahko predstavljajo priložnost za slovenski
receptivni turizem. Ti trendi se nanašajo na naslednja področja:
- demografija,
- zdravje,
- zavest in izobrazba,
- prosti čas,
- potovalna izkušnja,
- življenjski stil,
- informacijska tehnologija,
- transport,
- trajnostni razvoj,
- varnost in varovanje.
Na vsakem od zgoraj navedenih področij se dogajajo določene spremembe, ki vplivajo na
obnašanje potrošnikov. V izboru spodaj se nahajajo tisti, ki predstavljajo priložnost za
slovenskih turizem v prihodnjih letih, še posebej na lokalni ravni:
1. Povečano povpraševanje po ponudbi, ki vključuje animacijske in sprostitvene elemente
(rekreacija, zdravje, učenje,...).
22
2. Povečano povpraševanje po personaliziranih turističnih proizvodih (individualna
obravnava, oddih »po naročilu«,...).
3. Podaljševanje glavnih turističnih sezon, povečanje turističnih migracij v- pred- in po
glavnih sezonah (desezonalizacija).
4. Trend upadanja t.i. »sončnih počitnic« bo prisoten tudi v prihodnje, naraščala pa bosta
popularnost aktivnih počitnic in s tem tudi povpraševanje po ponudbi in infrastrukturi, ki
ustreza temu povpraševanju.
5. Povpraševanje po wellness turistični ponudbi, ki zajema ponudbo zdravilišč, fitnesa,
rekreacije in elementov, ki spodbujajo »filozofijo wellnessa« bo naraščalo.
6. Večje povpraševanje po specializiranih potovalnih proizvodih, kar bo v veliki meri vplivalo
na povečano vključevanje kulture, umetnosti in zgodovine v turistična potovanja.
7. Potreba po učinkovitejši in kreativnejši komunikaciji.
8. Povpraševanje po novih destinacijah v centralni in vzhodni Evropi.
9. Potreba po cenejših turističnih proizvodih.
10. Povečanje ponudbe (pestrosti) prostočasne turistične ponudbe.
11. Trend kratkih ponavljajočih se počitnic.
12. Alternativni načini preživljanja prostega časa in potrošnje bodo močno vplivali na obliko
(destinacija, namestitve, obseg ponudbe, vrsta integralnega turističnega proizvoda) in
pogostost počitnikovanja.
13. Raznolikost potrošniškega obnašanja v turizmu se bo izkazovala kot spreminjanje
namena potovanja (relaksacija, zdravljenje, izobraževanje), spreminjanje obsega počitnic
(kratke, dolge počitnice).
14. Zvestoba izbranim destinacijam in proizvodom bo upadala.
15. Izkušenost in zahtevnost turista se bosta kazala v bolj kritičnem odnosu do izumetničene
turistične ponudbe in povečanem iskanju avtentičnosti, še posebej na področju doživljanja in
personaliziranosti počitniške izkušnje. Izumetničena in umetna turistična ponudba ne dosega
avtentičnosti, prepoznavnosti, predvsem pa ne posebnosti, kar vpliva na njeno privlačnost.
Globalizacija prinaša tudi enotne standarde, ki vplivajo na doseganje pričakovane kakovosti
turistične ponudbe.
16. Izkušnje in kritično obnašanje bosta stimulirala zvestobo kakovostnim turističnim
destinacijam in posameznim potovalnim proizvodom.
23
17. Večja želja po mobilnosti in individualnosti bo povečevala izposojo vozil (avtomobilov,
avtodomov, motorjev, koles,...).
18. Destinacije oziroma posamezne regije, ki ponujajo uravnoteženo, raznoliko in trajnostno
naravnano turistično ponudbo, bodo bolj priljubljene. Oblikovanje tako konkurenčne in
privlačne turistične ponudbe zahteva primeren destinacijski management.
19. Družbeni status postaja manj pomemben, obnašanje v prostem času se personalizira, kar
vodi v povečano povpraševanje po manjših in individualnih nastanitvenih enotah (družinski
hoteli, turistične kmetije,...).
20. Individualizirana orientacija turističnega potrošnika bo vplivala na zmanjševanje izbora
organiziranih (razpisnih, masovnih) potovalnih aranžmajev.
21. Ponudniki bodo uspeli le v primeru, če se bodo uspeli specializirati v svoji ponudbi, kar jih
bo razlikovalo od konkurence in s tem zagotavljajo pomembno konkurenčno prednost.
Pomemben konkurenčni dejavnik bo dodana vrednost.
22. Povečana specializacija turistične ponudbe v odnosu do hobijev in osebnih interesov
potrošnika bo pomembna konkurenčna prednost turistične in potovalne industrije.
23. Trend vračanja k naravi se izkazuje kot nagnjenost po enostavnejših počitnicah: iz hotela
v bungalov ali iz avtodoma v šotor.
24. Obstoječe možnosti pridobivanja turističnih informacij in sofisticirani spletni brskalniki
omogočajo analizo informacij, kar povečuje konkurenčnost na trgu turistične ponudbe in
povpraševanja.
25. Izkušeni turisti bodo pogosteje individualno sestavljali svoje počitnice (DIY-Do it Yourself)
z direktnimi nakupi potovanj in potovalnih produktov.
26. Vloga potovalnih agentov posrednikov se bo na račun direktne prodaje in nakupa
potovalnih storitev zmanjševala še naprej.
27. Internet bo na račun oblikovanja novih trženjskih in marketinških kanalov preoblikoval
klasično vlogo turističnih organizacij z veliko hitrostjo. Destinacijske turistične organizacije
bodo personalizirale trženjska in marketinška orodja in razvijale uspešno potrošniško
usmerjeno trženjsko politiko.
28. Marketing turističnih destinacij (npr. učinkovitejše trženje ob podpori lokalne skupnosti
gostiteljskega okolja) bo pod vplivom promocije od ust do ust pomembno vplival na uporabo
interneta kot vira informacij.
24
29. Dostopnost in ažurnost informacij o integralnih turističnih proizvodih in ponudnikih bosta
odločilno vplivala na uporabno vrednost svetovnega spleta kot trženjskega orodja.
30. Možnost nakupov preko interneta bo povečala obseg poznih rezervacij.
31. Destinacija bo profitirala na račun lažje geografske in cenovne dostopnosti ta pojav bo
opazen še posebej v primeru večjih prireditev izven turistične sezone.
32. Naraščajoča možnost železniških in zračnih prometnih povezav bo spodbujala
povpraševanje po počitnicah v tujini; predvsem v urbanih središčih in regijah, na škodo
ruralnih območij.
34. Politika destinacijskega managementa mora temeljiti na povezanem in doslednem
načrtovanju.
35. Promocija in prepoznavnost destinacije bosta naraščali ob podpori lokalne skupnosti, ki
bo izražala gostiteljsko gostoljubnost.
36. Pritiski nasičene turistične infrastrukture, še posebej na mestih, kjer se le-ta ni celostno
umestila v lokalno okolje, bodo resno ovirali uspešnost turističnega gospodarstva.
37. Kakovost voda (reke, jezera, bazeni, zajetja) bo pomemben dejavnik pri izbiri destinacij,
zato bodo morale slednje posebej izpostavljati pomen varovanja voda.
38. Kritičen turist se bo pogosteje pritoževali, če produkt ne bo izpolnjeval pričakovanih
standardov.
39. Stroški zagotavljanja varnosti in varovanja bodo strmo naraščali.
40. Turistična industrija bi morala biti bolje pripravljena, da bo sposobna izpolnjevati visoka
pričakovanja turistov, še posebej pa bo morala biti fleksibilna v kriznih obdobjih.
(Povzeto in prirejeno po: Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 –
predlog.)
5.1.1. Trend povpraševanja
Podatki Svetovne turistične organizacije (UNWTO) za leto 2011 kažejo, da je bilo v
svetovnem merilu zabeleženih 982 milijonov prihodov turistov, kar predstavlja 4,6 odstotno
rast prihodov v primerjavi z letom 2010. Daleč največ prihodov, kar 504 milijone je bilo
zabeleženih v Evropi. Zabeležena stopnja rasti je sicer daleč od rekordne v svetovni turistični
25
industriji, vendar se nadaljuje in je po nekaterih podatkih v letu 2012 s 3-4% dosegla že
rekordno število prihodov, ki je prvič v zgodovini preseglo 1 milijardo.
V letu 2011 so prilivi iz naslova turistične industrije v svetovnem merilu presegli 740 milijard
evrov (od tega jih je bilo 333 milijard zabeleženih v Evropi, ki zajema 45 odstotni svetovni
delež), kar pomeni 3,8 odstotno rast v primerjavi z letom 2010.
Segment oddiha in počitnic ni beležil rasti, a še vedno predstavlja dve tretjini vseh potovanj.
Stagnacija v tem segmentu je posledica padca povpraševanja po t.i. sončnih počitnicah, ki
predstavljajo dominanten del evropskega turističnega trga. Rast beležijo kratke počitnice, kar
je spodbudno za razvoj turizma v Ivančni Gorici.
Dolgoročne napovedi UNWTO-ja v obdobju do leta 2030 na globalnem trgu prikazujejo
naslednje trende razvoja turistične industrije na področjih posameznih regij in sub-regij,
transporta in namena potovanj:
- prihodi turistov bodo leta 2012 presegli milijardo in v letu 2020 dosegli 1,4 ter do leta
2030 1,8 milijarde,
- leta 2030 bo vsak dan 5 milijonov ljudi prestopalo mednarodne meje zaradi
počitnikovanja, sklepanja poslov in ostalih razlogov,
- od leta 2015 naprej bodo države v gospodarskem vzponu prvič dosegle višje število
prihodov turistov kot razvita gospodarstva,
- Azija in Pacifik bosta pridobila večino novih prihodov in bosta postala najhitreje
rastoči regiji,
- Jugovzhodna Azija bo postala sub-regija z največjo rastjo, severovzhodna pa najbolj
obiskana v letu 2030.
(Letno poročilo UNWTO 2011)
5.1.2. Aktualni trendi na slovenskem turističnem trgu
Slovenski turizem je v letu 2011 beležil rekordne rezultate. V letu 2011 je bilo v Sloveniji več
turistov kot v do sedaj najboljšem letu 2008.
26
V nastanitvenih objektih je bilo evidentiranih 3.217.966 prihodov turistov in 9.388.095
prenočitev. Skupno število turistov se je povečalo za 7 odstotkov, za 5 odstotkov več pa je
bilo njihovih prenočitev. Slovenija je v letu 2011 zabeležila za 9 odstotkov več obiska tujih
turistov kot predhodno leto. Povprečna doba bivanja je znašala 3 dni. V letu 2011 je bilo
turistom v turističnih nastanitvenih objektih na voljo 118.817 ležišč. Od tega je bilo turistom
22,6 odstotkov vseh turističnih ležišč na voljo v hotelih, v katerih je bilo ustvarjenih
5.811.531 prenočitev ali 62 odstotkov vseh prenočitev. V letu 2011 so bili hoteli v povprečju
39-odstotno zasedeni, v njih pa je bilo zabeleženih za 6 odstotokov več prenočitev kot v letu
2010 (SURS).
Med turističnimi prenočitvami je bila v letu 2011 dobra polovica (58 %) tujih prenočitev, kar
je za 9 odstotkov več kot v letu 2010. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije
(18 %), sledili so turisti iz Avstrije (12 %) in iz Nemčije (12 %).
Prenočitve v zdraviliških občinah ostajajo s 33 odstotki turističnih prenočitev v letu 2011 na
vrhu po deležu prenočitev. Sledijo gorske občine s 24 odstotki prenočitev (2.220.000
prenočitev) in obmorske občine z 22 odstotki prenočitev (2.105.392 prenočitev), v katerih je
bila zabeležena 6-odstotna rast prenočitev. Zaradi večjega obiska tujih gostov je večje število
prenočitev v letu 2011 ustvarila Ljubljana, ki je zabeležila 8 odstotkov več prenočitev kot v
letu 2010.
Najvišjo rast tako domačih (+5 %) kot tudi prenočitev tujih turistov (+15 %) so v letu 2011
beležili v mestnih občinah. Domači turisti so v letu 2011 skoraj polovico prenočitev ustvarili v
zdraviliških občinah (47 odstotkov domačih turistov oz. 1.848.971 je prenočevalo v
zdraviliških občinah), tuji turisti pa v gorskih občinah (28 odstotkov tujih turistov oz.
1.514.859 je prenočevalo v gorskih občinah).
Slovenija trende rasti turistične industrije spremlja predvsem skozi prizmo razvoja ustreznih
(integralnih) turističnih produktov oziroma storitev, katerih vrh naj bi jih v prihodnosti
predstavljali:
- Zdravje in dobro počutje (zdravilišča, welness, medicinski turizem),
- aktivne počitnice (v vseh letnih časih; smučanje, pohodništvo,...),
27
- doživetja v naravi (turizem na podeželju, turistične kmetije, naravni parki, EDEN,
ekoturizem, kampi,...),
- poslovni turizem,
- gastronomija,
- kultura (festivali,...),
- zabaviščni turizem in igralništvo,
- križarjenja.
(Povzeto in prirejeno po: Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 – SRST in
Slovenski turizem v številkah – 2012)
5.2. Razvoj turističnih proizvodov, programov in infrastrukture
Za ustrezno oblikovanje strategije je potrebno oblikovati osnovne modele in teoretske
podlage za definiranje izhodišč za izdelavo strategije razvoja turizma v občini Ivančna Gorica.
Najpomembneje je, da dokument sloni na treh temeljnih nivojih, ki služijo kot vodilo za
izdelavo načrtov razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti:
- Globalni, evropski in nacionalni nivo; oblikovanje ustreznega trženjskega modela za
nastop na globalnem trgu, prilagajanje hitro se spreminjajočim razmeram in
povečanje konkurenčnosti na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma in v
povezavi s Slovensko turistično organizacijo.
- Regionalni nivo; povezovanje z regionalnimi turističnimi organizacijami, iskanje
sinergij in povezovanje za hitrejše doseganje zastavljenih ciljev tudi na podlagi
Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 –
2018.
- Lokalni nivo; aktiviranje lokalnih javnih, zasebnih in civilnih akterjev ter lokalnih
skupnosti, tudi s pomočjo ustrezne profesionalne institucionalne rešitve.
Razvoj dokumenta temelji na analizah globalnega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega
okolja, ki zajemajo:
28
- Analize aktualnega stanja, izzivov in morebitnih konkurenčnih prednosti.
- Analizo bodočih trendov na področjih razvoja turizma, turistične ponudbe,
povpraševanja, trženja ter prednosti, priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša prihodnji
razvoj.
- Razumevanje novih pristopov v oblikovanju konkurenčne in privlačne turistične
destinacije.
- Razumevanje novih pristopov v tržnem komuniciranju.
(Strategija trženja turizma v občini Idrija 2009 – 2015 2008, 64-65)
5.3. Oblikovanje strateškega razvojnega modela
Pri pripravi strategije razvoja turizma kot vira novega prihodka za občino in hkrati vzvoda za
ustvarjanje novih delavnih mest, je potrebno upoštevati potrebe in obnašanja ciljnih tržnih
segmentov. Pri tem, glede na bogato kulturno in naravno dediščino občine, programi lahko
nagovarjajo izbrane tržne niše na različnih nivojih dojemanja in delovanja ciljnih segmentov.
Slika 1: Opredelitev obnašanja ciljnih tržnih segmentov
Vir: Delavnica za pripravo osnutka »Strategija razvoja turizma in kulturnih dejavnosti«
29
Slika 2: Lokalni razvojni program občine Ivančna Gorica
Vir: Delavnica za pripravo osnutka »Strategija razvoja turizma in kulturnih dejavnosti«
5.4. Turistični proizvodi
Teorija turizma je izoblikovala tri vrste turističnega proizvoda:
- Enostaven proizvod; sinonim za določeno, posamezno uslugo ali blago, ki se pojavlja
v turistični potrošnji.
- Elementarni oziroma osnovni turistični proizvod, v katerem se manjše število
neposredno komplementarnih proizvodov združeno predstavlja in prodaja na
turističnem trgu.
- Integrirani turistični proizvod, ki ga sestavlja več osnovnih proizvodov komponiranih v
celoto, kakršno želi in zahteva tržno povpraševanje.
V stroki se sicer pojavljajo vprašanja o tem ali je izraz »proizvod« ustrezen za označevanje
enot turistične ponudbe ali ne. V teoriji in praksi se večinoma uporablja angleška beseda
product oziroma njen prevod »produkt«. Toda dobesedni prevod pomeni izdelek, ki vključuje
materialne dobrine, ne pa tudi nematerialnih dobrin (storitev, užitek kot čustveni proces,
30
igra, ples …), ki prevladujejo v strukturi celovite turistične ponudbe. Zato se kot ustreznejša
uporabljata tudi izraza »storitev«, oziroma za celoviti turistični produkt, izraz celovita
turistična storitev. Glede na to, da se vsi zgoraj omenjeni izrazi uporabljajo tudi v državnih
strateških dokumentih, se v vseh treh oblikah pojavljajo tudi v tem besedilu.
(Strategija razvoja zidaniškega turizma – MGRT 2007, 8-9)
Pomen turističnih proizvodov pa je mogoče definirati tudi z različnih zornih kotov
posameznih deležnikov turistične ponudbe in povpraševanja. Z vidika posameznega
ponudnika je turistični proizvod vse, kar turist »kupi« oz. doživi v njegovem podjetju, recimo
hotelu, z vidika turista pa je turistični proizvod celotno doživetje, ki ga doživi od trenutka, ko
zapusti kraj stalnega bivališča, do trenutka, ko se vanj vrne. V glavnem ta vključuje: prevoz,
namestitev, prehrano, animacijo-zabavo, informacije, okolico in nekatere druge vsebine.
Elementi turističnega proizvoda, ki so turistu v destinaciji na voljo, predstavljajo turistični
proizvod destinacije. Ta proizvod, ki je ključen dejavnik konkurenčnosti v turizmu, je torej
skupek turističnih proizvodov posameznih podjetij in splošnih značilnosti destinacije, ki se
običajno ne prodajajo, ampak se valorizirajo samo posredno skozi višje cene gostinskih in
drugih proizvodov. (...) Kljub temu, da posamezni ponudniki delnih turističnih proizvodov
poslujejo samostojno, je njihova uspešnost v veliki meri pogojena z značilnostmi in
delovanjem ostalih ponudnikov in destinacije kot celote. V kolikor ponudba delnih
proizvodov v destinaciji ni uravnovešena, konsistentna in pravilno predstavljena, še tako
dobro delo posameznega ponudnika ne zagotavlja uspešnosti. Strateški razvoj,
pozicioniranje, koordinacija, promocija in druge dejavnosti, ki so skupnega pomena, se zato
običajno poverijo neki oragnizaciji, ki izvaja destinacijski management, t.i. DMO. (Povzeto
po: Avtentičnost in kakovost turističnega proizvoda Slovenske Istre 2010, 178-179)
5.4.1. Opredelitev obstoječih in potencialnih turističnih proizvodov
V skladu s Strategijo trženja slovenskega turizma – STST, naj bi obstoj konkretnih turističnih
proizvodov pomenil bistven predpogoj za učinkovito trženje turistične ponudbe. (Turistični)
proizvod, kot eden štirih elementov trženjskega spleta, mora biti kakovosten, atraktiven in
mora biti temelj nadaljnje tržne komunikacije ter prodajnih poti.
31
Kot prikazuje tabela 4 spodaj, »sistem slovenske turistične ponudbe in njenega tržnega
komuniciranja na krovni ravni z vidika turistične ponudbe (aktivnosti in doživetij) sestavlja
krovni splet 7 prioritetnih celostnih turističnih proizvodov, ki predstavljajo krovno podobo
(image) slovenske turistične ponudbe z vidika proizvodov, ki jih ponuja.« (STST, 24). Kot
dopolnilna integralna proizvoda pa STST navaja še:
- Ponudbo za zahtevnejše; ekskluzivne namestitve, dogodki, znamenitosti, kulinarika in
vinske kleti.
- Ponudbo za mlade; namestitvena ponudba, šport in rekreacija, kampi, kolonije in šole
v naravi, kulturni in družabni dogodki, ...
Razvoj turizma v občini Ivančna Gorica pokriva prav vseh sedem sklopov primarnih celostnih
turističnih proizvodov. Po pregledu obstoječe turistične infrastrukture in ponudbe lahko
sklenemo, da je med posamičnimi turističnimi proizvodi le malo tistih, ki jih v občini Ivančna
Gorica v tem času ni mogoče realizirati.
Tabela 4: Sestava sedmih primarnih celostnih turističnih proizvodov s posamičnimi proizvodi
Aktivne počitnice in oddih
Mesta in kultura Naravno okolje, ekoturizem in
turizem v vaseh
Gastronomija
-Kolesarjenje -Pohodništvo -Planinarjenje -Golf -Različni zračni športi -Plavanje -Vodni športi in rekreacija -Jahanje -Zimski športi -Lov in ribolov
-Bogata dediščina starih mest in trgov, gradov in cerkva -Odkrivanje šeg in navad na trgih in v mestih -Srednjeveške prireditve -Muzeji in galerije -Pestro festivalsko dogajanje -Glasba, ples, gledališče, film
-Narodni, naravni in krajinski parki -Matični kras in kraški pojavi -Gostoljubje na turističnih kmetijah -Pragozd -Širni gozdovi in bistrost voda -Približanje rastlinskemu in živalskemu svetu
-Različnost okusov 24 gastronomskih regij s 141 tipičnimi jedmi -Pestre oblike sodobnih nadgraditev gastronomske dediščine -Ponudba v gostilnah, restavracijah, turističnih kmetijah in na osmicah -3 vinorodne dežele z vinskimi kletmi in cestami -Gastronomske prireditve
32
Vir: Strategija trženja slovenskega turizma 2007-20011 - STST
5.4.2. Krožna pot Prijetno domače
Občina Ivančna Gorica v tem času oblikuje lasten integralen turistični proizvod, (ki se
konstatntno razvija, nekateri njegovi deli pa so v sklepni fazi nastajanja), Krožno pot Prijetno
domače. Povezava občinskih središč, dvanajstih krajevnih skupnosti v smiselno celoto
predstavlja ključni povezovalen turistični projekt občine, ki skuša posamezne predele občine
tudi fizično povezati. Temeljni skelet povezave predstavlja dvanajst unikatnih informativnih
točk, ki zajema vseh dvanajst biserov občine Ivančna Gorica.
Krožno pot je mogoče obhodoti na več načinov. Zaključeno je trasiranje pešpoti in
kolesarske poti, pot pa je mogoče tudi prejezditi s konjem, prevoziti z osebnim
avtomobilom ali, kot je v zadnjem času še šposebej trendovsko, z avtodmomom. Sama
krožna pot ni mišljena le kot ena izmed mnogih pohodniških poti pri nas, pač pa je izjemno
pomemben njen povezovalni element, ki v prihodnje omogoča postopno vključevanje
posameznih turističnih akterjev in ponudnikov v njeno turistično ponudbo in priključitev na
promocijske, komunikacijske in trženjske aktivnosti, ki so na Krožno pot Prijetno domače
vezani že v sami osnovi. Za obiskovalca lahko Krožna pot Prijetno domače predstavlja način
preživljanja prostega časa, ki mu omogoča, s pomočjo knjižice z vodnikom in pregledno
karto, obisk kar največ turističnih znamenitosti, neokrnjenih naravnih kotičkov, kulturne in
arhitekturne dediščine ter gastronomske in kulinarične ponudbe ter ostalih turističnih
znamenitosti, ki jih premore občina Ivančna Gorica.
Zdravje in dobro počutje Poslovni turizem Zabaviščni turizem
-Dobro počutje – wellness -Zdravstveni in zdraviliški programi slovenskih zdravilišč in zdravstvenih ustanov
-Kongresi in konference -Poslovna in družabna srečanja -»Incentive« programi -Politična in protokolarna srečanja -Ponudba za poslovneže -Sejmi in prireditve
-Zabava in zabavni programi v igralnicah -Zabava in oblike družabnosti na veselicah v mestih in vaseh -Zabavne igre -Zabavna druženja
33
Slika 3: Pohodniški kartonček Prijetno domače
Vir: http://ivancna.gremo.net/krozna-pot/
Slika 4: Info točka
Vir: Arhiv občine Ivančna Gorica
34
5.5. Celostni strateški razvojni model
POVPRAŠEVANJE
ŽELJE, INTERESI, POTREBE CILJNA
SKUPINA
CILJNA
SKUPINA CILJNA
SKUPINA CILJNA
SKUPINA
CILJNA
SKUPINA
CILJNA
SKUPINA
CILJNA
SKUPINA
PONUDBA
ZTKI
OBSTOJEČI
PRODUKTI
NOVI
PRODUKTI
SESTAVLJENI
PRODUKTI
PROMOCIJA
IN TRŽENJE
BLAGOVNE
ZNAMKE
TURISTIČNA
DRUŠTVA
KULTURNA
DRUŠTVA
TURISTIČNI
PONUDNIKI OTZ ZKD KRAJEVNE
SKUPNOSTI
35
6. BLAGOVNA ZNAMKA 'PRIJETNO DOMAČE' IN STRATEGIJA TRŽENJA
6.1. Identiteta in elementi blagovne znamke Prijetno domače
6.1.1. Blagovna znamka (brand)
V strokovni literaturi zasledimo na desetine definicij pojma blagovne znamke, v nadaljevanju
pa sta navedeni dve, ki vsaka po svoje poizkušata pojasniti širino tega pomembnega
trženjskega elementa:
1. »Blagovna znamka je beseda, znak, simbol, oblika, slogan ali kombinacija le-teh, ki
omogoča identifikacijo in diferenciacijo izdelka ali storitve podjetja od izdelkov ali
storitev drugih podjetij v očeh udeležencev na trgu. Kadar je blagovna znamka
(brand) ali njen del pravno zaščiten, jo imenujemo tudi trgovinska znamka (trade
mark). Danes je bistveni element trženja.« (Kotler 2003, 418)
2. »Preprosta resnica o brandingu – brand ni ikona, slogan ali poslanstvo podjetja. Je
obljuba – obljuba, ki jo lahko vaše podjetje izpolni. Najprej s pomočjo raziskav in
analiz ugotovite, katere obljube želijo vaše stranke, da jih naredite in nato izpolnite,
pri čemer so osnova vaše storitve, proizvodi, aktivnosti in ljudje. Nato pogledate svoje
konkurente in se odločite, katera obljuba vam bo v primerjavi z vašim konkurentom
dala najboljšo kompetitivno prednost. To je obljuba, ki jo podate in ki se je morate
držati - in to na vsakem koraku, v vseh trženjskih aktivnostih, v vsaki korporativni
odločitvi in potezi, v vsakem odnosu z vašimi strankami. Promovirate jo navzven in
navznoter. Ta obljuba usmerja finančna sredstva in ustavi vse argumente. Če vsak v
podjetju ve, kaj je ta obljuba, in ve, da bo nagrajen ali kaznovan glede na svoj odnos k
njenemu uresničevanju, potem vse prepreke preprosto izginejo.« (Van Auken v
Strategija trženja turizma v občini Idrija 2009 – 2015 2008, 108)
36
Slika 5: Blagovna znamka v središču trženjskih aktivnosti in obnašanja
Prirejeno po: Handbook on Tourism Destination Branding 2009
Dobra blagovna znamka mora torej imeti:
- dušo in srce: mora ciljati na najbolj globoko čuteče potrebe;
- karakter, »človeške« lastnosti;
- integriteto, neomajnost in pogum, da vedno daje tisto, kar obljublja;
- avtentičnost (neumetnost).
Ivančna Gorica: »Prijetno domače«
37
Slika 6: Logotip občine Ivančna Gorica
6.1.2. Bistvo blagovne znamke (brand essence)
Je srčika blagovne znamke, ki navadno spremlja sam logotip ali slogan blagovne znamke.
Lahko se sicer pojavlja tudi v obliki slogana ter stavka ali dveh, vendar mora dopustiti
spreminjanje, prilagajanje in posodabljanje. Slogani namreč redko 'trajajo večno' in redko
uspejo poudariti vse kar blagovna znamka ponuja. Še posebej to velja v destinacijskem
managementu v turizmu, kjer je v sloganu težko združiti vse kar ponujajo države, regije ali
lokalne skupnosti.
Ivančna Gorica: »Dobrodošli nazaj v svet vašega otroštva«
38
Slika 7: Bistvo blagovne znamke – primer uporabe na spletnem portalu
Vir: ivancna.gremo.net
6.1.3. Arhitektura blagovne znamke (brand architecture)
Arhitektura blagovne znamke predstavlja sistem, hierarhijo oziroma relacije med
posameznimi blagovnimi znamkami. Idealno ima arhitektura zgolj dva nivoja: blagovne
znamke in podblagovne znamke, kar je tudi najbolj pogost sistem. Nekatere organizacije
dodajo še tretji nivo in sicer poimenovane produkte oziroma produktne blagovne znamke..
Arhitekturni sistem določa število ločenih blagovnih znamk, kriterije za samostojno blagovno
znamko, stopnje odnosov med posameznimi samostojnimi blagovnimi znamkami,
poimenovanja in naravo odnosov med posameznimi stopnjami. Dva najpomembnejša
splošna tipa arhitekturnega sistema sta:
- glavna blagovna znamka in
- blagovna znamka/podblagovna znamka (sub-brand).
V občini Ivančna Gorici sistem vidne podobe bazira na enotni promocijski blagovni znamki s
sloganom ter na dvanajstih podblagovnih znamkah, ki predstavljajo 12 krajevnih skupnosti –
biserov občine Ivančna Gorica.
39
Slika 6: Primer razvoja podblagovne znamke »Stična«
Slika 7: Končna podoba podblagovne znamke »Stična«
40
Slika 8: Primer uporabe glavne in podblagovne znamke
Vir: ivancna.gremo.net
6.1.4. Znamčenje (branding)
V stroki se pojavljajo bolj ali manj podobne definicije znamčenja. Če blagovna znamka
pomeni ime, izraz, simbol, obliko ali kombinacijo naštetih, namenjeno prepoznavanju izdelka
ali storitve ali skupine proizvajalcev in razlikovanju izdelkov ali storitev od konkurenčnih
(definicija po Ameriškem združenju za trženje - AMA), potem je znamčenje »sistematsko
načrtovan in izveden proces ustvarjanja in vzdrževanja dobre podobe in posledično visokega
ugleda podjetja kot celote na podlagi pošiljanja signalov vsem deležnikom ter upravljanja
vedenja, komuniciranja in rabe simbolov.« (Muzzelec in Lambkin 2006, 807)
41
6.2. (Tržno) komuniciranje in pojavnost na ravni destinacije Prijetno domače
Način (tržnega) komuniciranja je osnova izgradnje močne blagovne znamke in zahteva
sistematičen pristop na vseh ravneh komuniciranja z domačo in zunanjo javnostjo. Tudi na
ravni destinacije Prijetno domače se je potrebno opreti na dolgoročni razvojni program
občine Ivančna Gorica, ki zajema področja gospodarstva, turizma, družbenih dejavnosti in
medgeneracijskega sodelovanja ter bazira na odgovornosti do okolja in družbe.
Razvoj nove občinske identitete in v njenem okviru tudi nove vidne podobe, ki je bila
predstavljena v prejšnjih poglavjih, predstavljata temeljno izhodišče komuniciranja v
prihodnje. V Komunikacijskem programu za podporo razvojni strategiji občine Ivančna Gorica
- KPOIG je navedeno, da poseben komunikacijski izziv občini predstavlja povezovanje in
usklajevanje ambicij, potreb in želja 12 samostojnih krajevnih skupnosti in lokalnega
prebivalstva. Občina Ivančna Gorica zato potrebuje »vzpostavitev redne, proaktivne in
učinkovite strateške komunikacijske funkcije« (KPOIG 2011, 5). Komuniciranje pa ne sme
ostati samemu sebi v namen, temveč namen »podpori doseganju strateških ciljev, ki so
zastavljeni v dolgoročnem razvojnem načrtu in novi identiteti ter vidni podobi, ki
predstavljata osnovo vsega. Občina zato potrebuje dolgoročni komunikacijski program, v
skladu s katerim se bodo izvajale komunikacijske aktivnosti, (...) hkrati pa je treba razviti
ključna komunikacijska sporočila, vzpostaviti osnovne komunikacijske kanale in orodja ter
komunikacijske aktivnosti dosledno izvajati, da bodo v predvidenem časovnem obdobju dale
želene rezultate. (Ibidem).
Komunikacijska strategija je zasnovana na naslednjih elementih, ki se prepletajo in
dopolnjujejo:
- promociji razvojnega programa OIG in prednostnih projektov,
- promocija nove identitete in sistema vidne podobe kot podlage vsem nadaljnjim
razvojnim projektom,
- spodbujanju sodelovanja in motivacije prebivalstva za skupne projekte, izmenjavo
koristnih informacij,
- graditev dobrih odnosov z vplivnimi posamezniki in novinarji,
- spremljanje odzivov in omogočanje povratnih informacij,
42
- odpravljanje komunikacijskih ovir.
Splošna komunikacijska načela: iskrenost, odprtost, dvosmernost, proaktivnost, odzivnost,
povezljivost, interaktivnost, vključenost (participativnost) in nenazadnje tudi personalizacija.
Ton komuniciranja mora biti sodoben, odprt, jasen, prijazen, vabljiv, motivacijski, vključujoč
in poosebljen.
Komunikacijske aktivnosti morajo biti izvedene z namenom: v lokalnem okolju ozavestiti
nastajanje razvojne strategije občine; ozavestiti novo identiteto in vidno podobo in doseči
čim večjo poistovetenost; informirati, pridobiti podporo za izvajanje pri ključnih javnostih;
opozoriti na posledice v primeru, da se razvojni program ne bi izvajal v primerjavi s
pričakovanimi rezultati in učinki; doseči zastavljene cilje ter uveljavljati vrednote; omogočati
prostor za dialog med posameznimi javnostmi, doseči medsebojno zaupanje v spremembe in
povečati zadovoljstvo; doseči poistovetenje in vključevanje ključnih javnosti, da postanejo
nosilci razvoja v občini.
Izhodiščni cilji komuniciranja so: doseči prepoznavnost ciljev razvojne strategije,
prednostnih projektov in pričakovanih rezultatov; doseči še večjo prepoznavnost nove vidne
podobe; pridobiti podporo večine lokalne javnosti; doseči poznavanje pričakovanih
rezultatov in posledice izvajanja/neizvajanja strategije pri vsaj polovici prebivalstva; pridobiti
vsaj 30 ambasadorjev, ki bodo s svojim vplivom spodbujali nov način razmišljanja in
delovanja za kvalitetnejše sobivanje ter ozavestiti skupne vrednote.
Ravni komuniciranja morajo zajemati tako interno komunikacijo, kot tudi: komuniciranje z in
preko ambasadorjev občine, mnenjskih vodij ter medijev in splošne javnosti. Le na tak način
je mogoče pričakovati rezultate v jasni prepoznavnosti ciljev razvojnega programa občine in
učinkov, ki so v skupno dobro vseh, ki tu živijo in delajo.
43
7. UPRAVLJANJE TURISTIČNE DESTINACIJE IN ORGANIZIRANOST
7.1. Organiziranost turizma na območju občine Ivančna Gorica in destinacijski managment
Cilj slovenskega turizma je doseči organiziranost usposobljenih organizacij za upravljanje
turističnih destinacij - DMO (destination management organisation) tudi na lokalni ravni, za
usklajeno delovanje aktivnosti razvoja in trženja slovenskega turizma na podjetniški, lokalni,
pokrajinski, regionalni in državni ravni pa je potrebno doseči tudi ustrezno vertikalno
povezanost turističnih subjektov in dejavnikov - povezanost in usklajenost delovanja STO in
DMO.
Novi model organiziranosti turizma v Sloveniji naj bi obsegal štiri ravni: mednarodno,
nacionalno, regionalno in lokalno, izvajale pa naj bi funkcije, ki v mednarodni praksi
destinacijskega managementa veljajo za ključne funkcije - razvojna, operativna, distribucijska
in promocijska (več o tem v poglavju 7.1.1.).
Orodje za doseganje učinkovite, transparentne in medsebojno usklajene vertikalne in
horizontalne organiziranosti v slovenskem turizmu na državni ravni je potrebno zagotoviti
predvsem usposobljene, legitimne in reprezentativne partnerje STO na lokalni oziroma
pokrajinski ravni. Partnerstvo na lokalni ravni je namreč bistveno za doseganje optimalnih
razvojnih in trženjskih učinkov turizma, medtem ko stihijski način vzpostavljanja partnerstev,
brez jasno definiranega sistema partnerstva, ne zagotavlja dolgoročno stabilnih učinkov tega
partnerstva in nekaterih funkcij, ki so bistvene za učinkovito delovanje slovenske turistične
organiziranosti v celoti. (Povzeto po: Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011 in
Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 – 2018)
44
Slika 9: Ciljna organiziranost in medsebojna partnerska povezanost slovenskega turizma
Vir: Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011
45
Slika 10: Načela organiziranosti turizma v občini Ivančna Gorica
Prirejeno po: Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011
7.1.1. Poslanstvo in cilji »organizacije za upravljanje destinacije«
V skladu s SRST je potrebno na lokalni ravni razmišljati predvsem o organizacijskih in ne
toliko o strukturnih spremembah razen v strukturi zainteresiranih javnosti v nadgrajeno
organiziranih LTO. To pomeni, da je dobrodošlo predvsem povezovanje zasebne in civilne
javnosti preko lokalne turistične organizacije, saj le na tak način lahko pride do realizacije
skupnih interesov in zagotovitve take oblike organiziranosti turizma in storitev, ki lahko
doprinesejo vsem zainteresiranim. LTO tako igrajo pomembno vlogo pri razvoju novih
destinacijskih ITP-jev ter skupaj z RDO skrbijo za razvoj, dobro izvedbo in prepoznavnost le-
teh in skrb za infra- in suprastrukturo. Posamezni LTO oz. skupine LTO so odgovorni za
organizacijo turistično informacijskih centrov.
46
Lokalna raven v nadgrajenem modelu organiziranosti slovenskega turizma integrira
naslednje funkcije:
- Razvojno funkcijo: implementacija in operacionalizacija vpeljave moderno
organiziranega destinacijskega managementa; spodbujanje razvoja in izvedbe ITP v
vertikalni osi; izvedba zahtevnejših investicijskih projektov z njihovo promocijo in
povezovanjem turističnega gospodarstva in drugih zainteresiranih partnerjev v
grozde na lokalni ravni; spodbujanje usposabljanja in mreženja turističnih subjektov
na lokalni ravni; razvoj, zasnova in organiziranost ITP na lokalni ravni; realizacija
prenosa znanja na operativno raven in motiviranje vključevanja turistične ponudbe v
ITP in njihovo uvrstitev v centralni rezervacijski sistem.
- Distribucijsko funkcijo: kontinuirano sodelovanje pri razvoju in uporabi turistično
informacijskega sistema v skladu z najsodobnejšimi znanji s področja informacijske
tehnologije; spodbujanje uporabe in razvoja turistično informacijskih sistemov na
podjetniški, lokalni ravni ter zagotavljanje njihove integracije v nacionalni turistično
informacijski sistem; pomoč pri razvijanju centralnega rezervacijskega sistema na
nacionalni ravni, ki bo zagotavljal vključevanje turističnih storitev in ITP lokalnega in
regionalnega značaja v globalne sisteme turistične dejavnosti.
- Promocijsko funkcijo in v njenem okviru predvsem: izvajanje krovne lokalne
promocije slovenskega lokalnega turizma za povecanje njegove prepoznavnosti na
nacionalnem in globalnem trgu; izvajanje programa tržnega komuniciranja na lokalni
ravni z uporabo sodobnih orodij tržnega komuniciranja, usklajenega z lokalnimi,
regionalnimi in interesnimi mrežami turisticnih subjektov.
- Operativno funkcijo in v njenem okviru predvsem: izvedbo tematskih turističnih
proizvodov; operacionalizacijo povezovanja turističnih storitev v ITP v horizontalni
ravni na lokalnem prostoru; skrb za kakovostno izvajanje turističnih storitev in ITP na
lokalni ravni; skrb za lokalno turistično infrastrukturo; izvedbo turistično informativne
dejavnosti v lokalnem okolju.
47
7.1.1.1. Organizacijska oblika »organizacije za upravljanje destinacije«
Možne pravno organizacijske oblike :
- javni zavod (najbolj pogosta oblika pri nas),
- javni gospodarski zavod (primer Slovenska turistična organizacija),
- konzorcij ali gospodarsko interesno združenje (vedno pogostejša oblika v Evropi),
- pravna organizacijska oblika, ki vzpostavlja učinkovit model javnega in zasebnega
partnerstva. Ta način upravljanja predvideva nova zakonodaja na področju javnega in
zasebnega partnerstva in sicer skozi oblike pogodbenega ali statusnega partnerstva,
pri čemer ima lahko partnerstvo naravo koncesije in/ali javnega naročniškega
razmerja/partnerstva.
7.1.1.2. Aktivnosti/naloge »organizacije za upravljanje destinacije« po področjih delovanja
- Aktivnosti na področju svetovanja in usposabljanja.
- Aktivnosti na področju raziskav, tržnih analiz, razvojnih strategij.
- Aktivnosti na področju razvoja.
- Aktivnosti na področju promocije in trženja turističnega območja občine
Ivančna Gorica.
- Aktivnosti na področju informacijskega sistema.
- Aktivnosti na področju koordinacije in organizacije prireditev in drugih
dogodkov.
- Aktivnosti na področju upravljanja z objekti turistične infrastrukture (javna
infrastruktura).
7.2. Viri financiranja izvajanja strategije razvoja turizma občine Ivančna Gorica in
organizacije za upravljanje destinacije.
Viri financiranja iz :
- občinskega proračuna (namenski vir: turistična taksa),
48
- turističnega gospodarstva,
- lastni prihodki, ki obsegajo prihodke iz lastne pridobitne dejavnosti kot je:
a.) trgovina, ki obsega storitve (prodaja storitev turističnih ponudnikov,
prodaja pripravljenih programov kot so izleti, organizirane delavnice, ipd.,
prodaja oglasnega prostora v orodjih tržnega komuniciranja, pridobivanje
nepovratnih sredstev iz EU in državnega proračuna na podlagi prijav na javne
razpise,…),
b.) blago (spominki, predvsem izdelki domače in umetnostne obrti, zemljevidi,
vodniki, razglednice, in drugo nepokvarljivo blago, ki je značilno za območje
občine Ivančna Gorica)
c.) sponzorji, darila, donacije.
7.3. Opredelitev pojmov destinacijski managment, destinacija, turistično območje
Ko govorimo o organiziranosti (razvoja) turizma na določenem območju, je v osnovi
pomembno, da presežemo razmišljanje, ki izhaja iz mej, ki jih postavlja posamezna občina.
Govorimo torej o destinacijah oziroma turističnih območjih.
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (UL, št. 02/2004) opredeljuje turistično območje kot
»geografsko zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja določen splet turističnih
storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave,
rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev), zaradi katerega ga turist
oziroma turistka izbere za svoj potovalni cilj.«
Zaokroženo turistično območje torej združuje različne danosti, dejavnike in ponudnike
osnovnih in komplementarnih turističnih storitev na geografsko povezanem območju, ki
lahko oblikujejo skupne turistične proizvode z vidika turističnega povpraševanja.
Enako velja tudi za pojem destinacija, ki pomeni »namembni kraj, določeno območje«, ki si
ga turist izbere za ciljni turistični kraj; območje, država.
49
7.4. Izhodišča za oblikovanje optimalne in najbolj učinkovite organizacijske Sheme
Pri oblikovanju optimalne in najbolj učinkovite organizacijske sheme je potrebno izhajati iz
naslednjih izhodišč:
1. Turizem je zelo kompleksna dejavnost, ki temelji na naravnih, kulturnih, zgodovinskih
in socialnih privlačnostih določenega geografskega prostora (t.i. primarna turistična
ponudba) in vključuje oblikovanje in nudenje vrste posameznih storitev od
transportnih, prenočitvenih, gostinskih, zabavno-prireditvenih, kulturnih, trgovskih
do vrste osebnih in obrtnih storitev (t.i. sekundarna turistična ponudba), ki jih
proizvajajo neodvisni turistični ponudniki;
2. Turisti ne povprašujejo po posameznih turističnih storitvah, temveč po integralnem
turističnem proizvodu, ki je sestavljen iz določenega spleta posameznih turističnih
storitev, ki ga turisti lahko dobijo na določenem turističnem območju;
3. Na globalnem turističnem trgu zato namesto konkurence posameznih turističnih
ponudnikov prevladuje konkurenca turističnih območij, ki ponujajo tržno zanimive
integralne turistične proizvode;
4. Integralni turistični proizvodi poleg storitev, ki jih ponujajo posamezni privatni
ponudniki, nujno vključujejo tudi storitve t.i. javnega značaja, ki jih mora zagotavljati
javni sektor (primer: storitve informiranja gostov na turističnem območju, dostopi,
sprehajalne, kolesarske, tekaške poti,ipd.).
7.4.1. Dejavniki, ki določajo tekmovalno sposobnost posameznega turističnega območja
Dejavnike smo zaradi lažjega razumevanja in preglednosti razdelili v naslednje štiri sklope, pri
katerih navajamo predvsem ključne dejavnike:
a) Strategija območja, struktura ponudbe in notranja konkurenca ponudnikov:
- Čim manj vstopnih in izstopnih ovir za vstop na trg za podjetnike;
- Podjetništvu prijazno reguliranje poslovnih aktivnosti z državno zakonodajo in
občinskimi akti;
50
- Koncentracija/struktura – lastništvo, združenja, monopoli ipd., jasna in trženjsko
pogojena strategija razvoja in trženja turizma na območju.
b) Pogoji ključnih dejavnikov/danosti na območju in njihova razvitost:
- Kakovost človeških danosti na območju;
- Razvitost trga kapitala;
- Razvitost in opremljenost z infrastrukturo;
- Turistična infrastruktura na območju;
- Primarne danosti;
- Know-how.
c) Pogoji povpraševanja
- Razgledanost in zahtevnost obiskovalcev in turistov,
- Vedenjski profil obiskovalcev in turistov;
- Izobraženost obiskovalcev in turistov;
- Stopnja posrednosti (institucionaliziranosti) komercializacije/prodaje;
- Nadzor kakovosti ponudbe.
d) Vezano (komplementarno) in podporno gospodarstvo
- Organizatorji potovanj in turistične agencije;
- Restavracije, bari;
- Tematske poti;
- Kulturno-zgodovinska in etnološka dediščina;
- Športne in rekreacijske aktivnosti na območju;
- Razne storitve (pralnice, banke, zdravstvo,…);
- Informacijski sistem za turiste na območju.
Vsi zgoraj navedeni dejavniki in njihova razvitost določajo tekmovalno sposobnost
turističnega območja/destinacije. Oblika in vsebina posameznih dejavnikov je seveda odvisna
od značilnosti povpraševanja na določenem območju (kakšne goste ima določeno območje)
in iz tega izhajajoče vrste prevladujoče turistične ponudbe. Kot vidimo, je kakovost in
tekmovalna sposobnost nekega turističnega območja odvisna od nekaterih objektivnih
51
(zunanjih) dejavnikov kot tudi subjektivnih dejavnikov, ki jih determinirajo subjekti na
turističnem območju
7.4.2. Pomen in vloga posameznih subjektov in organizacij pri razvoju in trženju turistične
ponudbe
Ena najpomembnejših aktivnosti za dolgoročno učinkovit razvoj turizma na nekem
turističnem območju je prav vzpostavitev učinkovitega sistema organiziranosti.
Organiziranost je lahko tudi ovira za učinkovitost, če ne temelji na resničnem interesu
turističnih subjektov in jasno določenih vsebinskih ciljih, ki naj se skozi lokalno turistično
organizacijo uresničujejo.
Če pogledamo vsebino posameznih dejavnikov na turističnem območju vidimo, da vsebino in
stopnjo razvitosti posameznih dejavnikov določajo različne vrste subjektov, ki sodelujejo pri
oblikovanju turistične ponudbe nekega območja, in jih lahko razvrstimo v naslednje sektorje:
1. Javni sektor (občine, javna podjetja in zavodi, razvojni centri, država itd.);
2. Zasebni (gospodarski) sektor (podjetniki in družbe, ki delujejo na področju turizma in
gostinstva ter gospodarski subjekti, ki ponujajo komplementarne turistične storitve in
izdelke);
3. Civilni sektor (občani - domačini, ki se na ljubiteljski način združujejo v društva in zveze
civilne družbe, zaradi interesa po aktivnem sodelovanju pri turističnem razvoju in urejanju
svojega kraja).
Poudariti je potrebno, da vsak od navedenih treh sektorjev na pomemben način sodeluje pri
oblikovanju in trženju turistične ponudbe turističnega območja/destinacije, vsi skupaj pa
sooblikujejo celovito turistično ponudbo in posamezne turistične proizvode, ki jih neko
območje proizvaja za posamezne ciljne trge gostov. V nadaljevanju smo navedli bistveno
52
vlogo in naloge posameznega sektorja in dodali priporočila Quebeške deklaracije o
ekoturizmu, ki je bila sprejeta na svetovnem vrhu o ekoturizmu v Quebec Cityu, maja 2002.
7.5. Vloga in naloge javnega sektorja pri razvoju turizma občine Ivančna Gorica
Kljub temu, da je turizem domena zasebnega gospodarskega sektorja in malega podjetništva,
imajo subjekti javnega sektorja in še posebej občine ključno vlogo pri zagotavljanju
dolgoročne uspešnosti pri razvoju turizma na določenem območju.
Javni sektor – občina, javni zavodi, javna podjetja, razvojni centri in tudi država mora
zagotavljati maksimiranje koristi, ki jih prinaša turizem in minimizirati probleme, ki se lahko
pojavljajo pri razvoju turizma v dobro gospodarskega razvoja območja, mednarodne
konkurenčnosti, novih delovnih mest, socialne varnosti, pozitivnega in načrtovanega razvoja
okolja in dolgoročnih koristi turističnega gospodarstva. Način izvajanja aktivnosti javnega
sektorja mora temeljiti na nenehni koordinaciji s privatnim sektorjem zaradi večje
učinkovitosti razvojnih in trženjskih aktivnosti.
7.5.1. Naloge javnega sektorja občine Ivančna Gorica
Občina Ivančna Gorica stremi k zelenemu, aktivnemu in trajnostnemu turizmu in skladno s
tem so naloge javnega sektorja naslednje:
1. Zagotavljanje ustrezne gospodarske razvojne politike, skladno s strateškimi
usmeritvami, torej zagotavljanje ekoturistične politike, ki ohranja ustrezna razmerja
med gospodarskim razvojem in varovanjem okolja (skozi številne ukrepe letnih
politik gospodarskega in turističnega razvoja in ustreznih virov financiranja oblikuje
osnovo za dejansko uveljavitev ekoturistične politike in vzpodbujanje razvoja
ekoturističnih projektov).
53
2. Načrtovanje rabe okolja in prostora. Spodbuja razvoj turizma s strateškim
načrtovanjem prostora, rabe okolja s opredelitvijo mejnih zmogljivosti okolja in
pripravo ustreznih prostorskih planov.
3. Zagotavljanjem varovanja in ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti, lokalnih in
tradicionalnih kultur, tradicionalnih obrti in znanj. Poleg upoštevanja zakonodaje se
na lokalnem nivoju s različnimi mehanizmi predvsem finančnimi, spodbuja projekte,
ki predvidevajo razvoj naravnih in kulturno-zgodovinskih ter etnoloških danosti kot
turistične atrakcije.
4. Vzpostavi in skrbi za urejeno komunalno infrastrukturo, ki olajšuje investicije
privatnega sektorja v turistično infrastrukturo in suprastrukturo (ceste, pločnike,
mestni trgi in vaški trgi, občinske zelenice in površine, ulično razsvetljavo,…)
usklajeno z okoljem.
5. Ureja prometni režim v občini (zaprtje starih mestnih jeder, vzpostavitev peš con,
obvoznice, parkirna mesta in parkirni režim,…). Načrtuje in spodbuja preusmerjanje k
okolju prijaznim oblikam prometa in prometnih sredstev.
6. Spodbuja preusmerjanje kmetijske proizvodnje od intenzivne k ekološki pridelavi
hrane. Načrtuje celostni razvoj podeželja, spodbuja programe preusmerjanja
kmetovanja od intenzivnega k ekstenzivnemu oziroma organskemu kmetovanju in
pospešuje razvoj dopolnilnih kmečkih dejavnosti (turizem, tradicionalne obrti itd.),
ter s tem ustvarja osnovne pogoje za razvoj ekoturistične ponudbe in omogoča
oblikovanje celovite ekoturistične ponudbe destinacije, vasi, kmetij,…
7. Vzpostavi in skrbi za osnovno javno turistično infrastrukturo in njeno ustrezno
signalizacijo (pohodne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, vzdržuje poenoten
sistem signalizacije – tabel, inicira in omogoča ter tudi sofinancira naložbe v skupne
objekte turistične infrastrukture, ki koristijo večjemu številu turističnih ponudnikov in
turistov na območju občine) skladno z okoljem.
8. Pojavlja se kot investitor in soinvestitor v določene ključne objekte turistične
infrastrukture in turističnih programov v destinaciji (npr. bazen, tekaške steze,
kolesarske proge, …), ki so skladni z okoljem.
9. Skrbi za splošno (image) turistično promocijo območja s »pull altivnostmi«, kar
pomeni pritegnitev splošne pozornosti in vplivanje na pozicioniranost destinacije, kar
bo olajšalo privatnemu gospodarskemu sektorju individualno trženje konkretnih
54
turističnih ponudb in programov in nastop s »push aktivnostmi«, ki se nanašajo na
konkretne komercialne aktivnosti.
10. Skrbi za turistično informacijsko dejavnost v občini s tesnim sodelovanjem
privatnega sektorja v obliki skupnega »javno zasebnega partnerskega odnosa«.
Izvajajo se aktivnosti informiranja v turistično informacijskem centru, informacijskih
točkah, postavitev in vzdrževanje turističnih označb in turistične signalizacije,
nadgradijo se obstoječe spletne strani s centralnim rezervacijskim sistemom, ciljno
segmentacijo in dodatnimi ažurnimi turističnimi informacijami.
11. Vzpostavlja ustrezno socialno in zaposlitveno politiko, sofinancira in vzpodbuja
usposabljanje in izobraževanje na področju deficitnih poklicev v turizmu, spodbuja
zaposlovanje ljudi v turistični dejavnosti v občini Ivančna Gorica iz lokalnega okolja,
širšega regijskega področja in celotne Slovenije in vpliva na ugodne življenjske
razmere lokalnega prebivalstva. Organizira izobraževalne delavnice in seminarje za
vse nivoje že aktivnih turističnih delavcev, s katerim bo omogočeno nadgrajevanje
znanja in osveščenosti o pomenu uveljavljanja ekoloških principov v turizmu širšemu
krogu turističnih delavcev.
12. Spodbujanje sonaravnega podjetništva, pospeševanja in vzpodbujanja ekološko
naravnanih turističnih projektov, spodbujanje podjetnikov za ekološko sprejemljivo
gospodarjenje in investiranje v ekološke razvojne projekte.
13. Uveljavljanje mednarodnih primerljivih nacionalnih ekoturističnih standardov in
kriterijev ter certifikatnih shem.
7.5.2. Vloga zasebnega sektorja in medsebojna povezanost gospodarskih subjektov pri
razvoju turizma občine Ivančna Gorica
Od raznolikosti in obsega ponudbe privatnega gospodarskega sektorja, ki ga tvorijo
ponudniki osnovnih turističnih storitev in dopolnilne ali komplementarne turistične ponudbe
je v največji meri odvisna učinkovitost in kakovost turistične ponudbe območja. Gospodarski
subjekti so ključni dejavniki turističnega sistema na ponudbeni strani in torej tudi ključni
subjekti turistične organiziranosti.
55
Naloge gospodarskih subjektov na turističnem območju občine Ivančna Gorica pri razvoju
turizma so porazdeljene po vrstah dejavnosti gospodarskih subjektov:
I. Naloge gospodarskih subjektov in podjetnikov na področju hotelske in gostinske
dejavnosti, rekreacijskih, športnih, kulturnih, poslovnih, wellness in drugih storitev :
1. izvajanje poslovno komercialnega trženja obstoječih storitev,
2. investirajo v razvoj novih potrebnih kapacitet, turističnih programov in proizvodov,
3. skrbijo za izvajanje kakovostne turistične ponudbe,
4. dodatno usposabljajo in izobražujejo zaposlene ljudi,
5. izvajajo »push« trženjske aktivnosti,
6. sodelujejo z javnim sektorjem pri trženju doma in v tujini,
7. sodelujejo z ostalimi gospodarskimi subjekti, javnim sektorjem in civilnim sektorjem
pri oblikovanju integralnih novih, konkurenčnih turističnih programov, proizvodov in
paketov namenjenim končnim potrošnikom.
II. Ponudniki dopolnilnih storitev in izdelkov (domača obrt, prevozniki, servisne storitve :
1. sooblikujejo celovito integralno turistično ponudbo občine Ivančna Gorica,
2. sodelujejo s ponudniki osnovnih turističnih storitev pri oblikovanju turističnih
programov in proizvodov,
3. nastopajo pri trženju integralne turistične ponudbe občine Ivančna Gorica.
III. Organizatorji potovanj in turistične agencije
1. oblikujejo in tržijo turistične pakete in potovanja z ostalimi gospodarskimi subjekti in
podjetniki kot »dobavitelji« sestavnih delov za pakete,
2. izvajajo trženjske aktivnosti do končnih potrošnikov.
7.5.3. Vloga civilno pravnih organizacij pri razvoju turizma turistične destinacije Prijetno
domače
Sektor civilno pravnih organizacij vključuje turistična društva občine Ivančna Gorica, športna,
kulturna, planinska in druga, ki smo jih identificirali.
56
Vloga in dejavnost civilno pravnih organizacij v občini je:
1. spodbujanje domačega prebivalstva za sodelovanje pri pospeševanju razvoja turizma
s poudarkom na ekoturizmu z raznimi akcijami, tekmovanji in urejanjem okolja,
2. akcije na področju ohranjanja zgodovinske, kulturne in naravne dediščine, običajev
ter urejanju okolja,
3. olepševanje krajev,
4. sodelovanje pri določenem delu prireditev z drugimi dejavniki in organiziranje
nekaterih tipičnih prireditev v svojem okolju, akcije ozaveščanja mladih za turizem s
poudarkom na ekoturizmu,
5. razvijanje »prvih zametkov turizma/ekoturizma« v turistično nerazvitih krajih,
6. izvajanje nekaterih promocijskih aktivnosti v kraju,
7. izvajanje dejavnosti turistično informacijskega centra v dogovoru z občino in
turističnim gospodarstvom,
8. prodaja spominkov, ribolovnih dovolilnic, vstopnic, vozovnic, ipd.,
9. izposoja rekvizitov za rekreacijo in sprostitev,
10. založništvo promocijskih materialov,
11. povezovanje s sorodnimi društvi v drugih občinah, regijah (državno in mednarodno)
in spodbujanje povezovanja proizvodov,
12. hotelirska in gostinska dejavnost v določenem obsegu v skladu z zakonodajo,
13. ustrezno sodelovanje z javnim in zasebnim sektorjem ter pri tem,
14. zagotavljanje informiranja javnosti o razvoju in upravljanju ekoturizma,
15. sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi institucijami, drugimi nevladnimi
organizacijami za razvoj in rešitve v ekoturizmu,
16. vključevanje ekoturizma v programe aktivnosti.
57
8. IZVEDBENI NAČRT
8.1. Akcijski načrt - program aktivnosti in politik za uresničevanje načrta razvoja in trženja
turizma v občini Ivančna Gorica
58
9. VIRI
- Kotler, Philip. 2003. Marketing Management. New Jersey: Persan Education Ltd.
- Kuhar, Robert in Rodež Simona. 2011. Komunikacijski program za podporo razvojni
strategiji občine Ivančna Gorica. Ivančna Gorica: Občina Ivančna Gorica.
- Ministrstvo za gospodarstvo. 2007. Strategija razvoja zidaniškega turizma. Ljubljana:
Ministrstvo za gospodarstvo.
- Muzzelec, Laurent in Lambkin, Mary. 2004. Corporate rebranding: destroying, transferring
or creating brand equity? European Journal of Marketing, 40 (7/8).
- Občina Idrija. 2009. Razvojni načrt in strategija trženja turizma 2009-2015. Idrija: Občina
Idrija.
- Občina Ivančna Gorica. 2013. O Ivančni Gorici. Ivančna Gorica: Občina Ivančna Gorica.
- Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma. 2012. Strategija razvoja slovenskega
turizma 2012-2016. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije.
- Razvojni center srca Slovenije. 2011. Strategija razvoja in trženja turizma srca Slovenije kot
turistične destinacije 2011 – 2018. Litija: Razvojni center srca Slovenije.
- Sedmak, Gorazd. 2010. Avtentičnost in kakovost turističnega proizvoda Slovenske Istre.
Koper: Univerza na Primorskem.
- Slovenska turistična organizacija. 2007. Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011.
Ljubljana: Slovenska turistična organizacija.
- Slovenska turistična organizacija. 2012. Slovenski turizem v številkah – 2011. Ljubljana:
Slovenska turistična organizacija.
- Statistični urad Republike Slovenije. Turizem. 2013. Ljubljana: Statistični urad Republike
Slovenije.
- UNWTO. 2009. Handbook on Tourism Destination Branding. Madrid: UNWTO
- Uran, Maja in Ovsenik, Rok. 2006. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-
2011. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo.